<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105849"><dc:title>Ocena nastavitvenih napak pri obsevanju bolnikov z rakom glave in vratu: pomen individualnih podlag za glavo</dc:title><dc:creator>Androjna,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strojan,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>individualne podlage</dc:subject><dc:subject>interfrakcijski premiki</dc:subject><dc:subject>nastavitvene napake</dc:subject><dc:subject>rak glave in vratu</dc:subject><dc:subject>portalno slikanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Sledenje interfrakcijskih premikov ima v radioterapiji glave in vratu še posebno velik pomen, ker lahko že majhni premiki povzročijo predoziranost kritičnih organov in poddoziranost tarče. Glavno vlogo pri zmanjševanju tako nastavitvenih napak, kot tudi varnostnih robov ima zanesljiva in ponovljiva imobilizacija, ki jo lahko zagotovimo tudi z uporabo individualnih podlag za glavo in vrat. Namen: Namen raziskave je ovrednotiti natančnost obsevanja bolnikov z rakom glave in vratu ob uporabi standardnih in individualnih podlag za pod glavo in vrat ter primerjati izmerjene premike portalnih slik s pomočjo analiziranih sistematičnih in naključnih napak ter izračunanega varnostnega roba po van Herkovi formuli. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 120 bolnikov z rakom glave in vratu, obsevanih z radikalnim namenom in intenzitetno modulirano (IMRT) oz. volumetrično modulirano ločno terapijo (VMAT). Razporedili smo jih v 6 skupin glede na časovno obdobje obsevanja in obsevalni aparat. V skupinah 1 in 2 (leto 2014) so bili vključeni bolniki, pri katerih so bile uporabljene standardne podlage za glavo in vrat, v ostalih skupinah (3-6, leti 2015 in 2017) pa bolniki z individualnimi podlagami. S pomočjo interfrakcijskih premikov na elektronskih portalnih slikah (EPI) smo analizirali sistematično in naključno populacijsko napako ter velikost varnostnega roba od kliničnega (CTV) do planirnega tarčnega volumna (PTV). Rezultati: Rezultati kažejo odstopanje interfrakcijskih premikov v posteriorno in inferiorno smer. Največja razlika interfrakcijskih premikov med standardnimi in individualnimi podlagami se pojavlja v anteroposteriorni (AP) smeri, sledi ji superoinferiorna (SI), najmanjše razlike je mogoče opaziti v mediolateralni (ML) smeri. Z uporabo individualnih podlag se sistematične in naključne napake večinoma zmanjšujejo – od 0,1 do 0,5 mm. Zaradi manjših sistematičnih in naključnih napak se z uvedbo individualnih podlag posledično zmanjša tudi CTV-PTV varnostni rob in sicer znaša v AP smeri 3,3 mm, 2,6 mm v SI in 3,2 mm v ML smeri. S p-vrednostjo p&lt;10-3 lahko potrdimo statistično značilne razlike med interfrakcijskimi premiki pri uporabi standardnih oz. individualnih podlag. Razprava in zaključek: Dokazali smo, da uporaba individualnih podlag vpliva na zmanjšanje povprečnih interfrakcijskih premikov in števila povprečnih premikov izocentra. Pri standardnih podlagah je bila izračunana večja sistematična in individualno napaka ter opaženo večje število nedopustnih napak. 4 mm varnostni rob zagotavlja, da 90% bolnikov prejme vsaj 95% minimalne kumulativne doze na CTV.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-20 07:46:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
