<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105848"><dc:title>Izkustveno učenje študentov zdravstvene nege na taboru otrok s težavami na področju vedenja in čustvovanja</dc:title><dc:creator>Djogić,	Aida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamut,	Urša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hiperkinetična motnja</dc:subject><dc:subject>sodobne oblike poučevanja</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>izkustveno učenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Izkustveno učenje je povezava med teoretičnim in praktičnim delom. Omogoča obliko učinkovitejšega dojemanja in spoznanja. Pri tem je pomembno, da znamo o situacijah in dogodkih razmišljati, razglabljati in o njih reflektirati. Neposredna praksa je seveda nujna za izkustveno učenje, ni pa dovolj. V vsaki situaciji moramo biti navzoči tako telesno kot miselno. Šele potem se lahko iz izkušenj tudi kaj naučimo. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti doživljanja in pridobljene izkušnje študentov zdravstvene nege na praktičnem usposabljanju na taboru Mavrični bojevniki, kjer je bilo med vsemi prisotnimi otroki največ otrok s hiperkinetično motnjo.. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna analiza. Kot raziskovalni instrument za zbiranje podatkov je služil skupinski pol-strukturiran intervju s petimi rednimi študenti Zdravstvene fakultete v Ljubljani, smer Zdravstvena nega. Izvedena je bila tudi analiza gradiva, ki smo ga obdelali na beseden način, brez uporabe merskih postopkov, ki kot rezultat prikažejo števila. Rezultati: Po pregledu ključnih pojmov v gradivu smo le-te najprej združili v smiselne kategorije. Ustvarili smo tri organizirane teme (odnos do udeležencev in krepitev osebnih lastnosti, pozitivni občutki dela z otroki ter samoizobraževanje) in šest osnovnih tem (zaupanje vase, iznajdljivost, zadovoljstvo, pripadnost, samospraševanje in poslušanje). Slednje smo povezali v tematsko shemo, iz katere lahko razberemo, da zaupanje vase in iznajdljivost, ki naj bi jo imeli študenti, vplivajo na odnos do udeležencev in krepitev njihovih osebnostnih lastnosti. Zadovoljstvo in pripadnost igrata pomembno vlogo pri pozitivnih občutkih dela z otroki. Samospraševanje in poslušanje vodita tudi do samoizobraževanja. Skupni imenovalec vsega naštetega je izkustveno učenje študentov na taboru otrok s hiperkinetično motnjo. Na podlagi intervjuja pa smo ugotovili, da intervjuvanke in intervjuvanci kot glavne razloge za izkustveno učenje na taboru otrok s hiperkinetično motnjo omenjajo tri glavne dejavnike, ki jih opredeljujemo z največkrat omenjenimi vzorci: pozitivni občutki dela z otroci, odnos do udeležencev in krepitev osebnostnih lastnosti ter samoizobraževanje. Razprava in zaključek: Tabor predstavlja pozitivno izkušnjo, krepitev osebnostnih lastnosti ter vzpostavljanje odnosa z udeleženci tabora. Študenti so spoznali svoje sposobnosti pri delu v okolju, ki je drugačen v primerjavi s kliniko. Udeležba študentov na taboru otrok s hiperkinetično motnjo se je pokazala kot ustrezna metoda za pridobivanje izkušenj. Izkustveno učenje študentov zdravstvene nege na taboru otrok s hiperkinetično motnjo nudi študentom vsaj osnovna znanja, ki so potrebna za obravnavo otrok s hiperkinetično motnjo. Takšen način poučevanja bi bilo potrebno raziskovati v večji meri, ker je uspešnejši način poučevanja študentov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-20 07:46:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105848</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
