Dopolnilne radiološke metode za oceno prizadetosti pazdušnih bezgavk pri raku dojkeNovak, Jerica (Avtor) Bešić, Nikola (Mentor) Invazivni lobularni rak dojkezasevki v pazdušnih bezgavkahultrazvok pazdušnih bezgavkelastografijaultrazvok s kontrastnim sredstvomUvod Rak dojke je najpogostejši rak, zaradi katerega zbolevajo ženske v Sloveniji. Ultrazvočna ocena obsega bolezni v pazdušnih bezgavkah je pomembna za ustrezno načrtovanje kirurškega zdravljenja. Standardna slikovna metoda za oceno obsega bolezni v pazdušnih bezgavkah je pregled pazduhe z B-mode ultrazvokom. S standardno ultrazvočno metodo včasih ne uspemo zaznati zasevkov v pazdušnih bezgavkah. Z dopolnilnimi radiološkimi metodami želimo natančneje oceniti obseg bolezni v pazdušnih bezgavkah. Natančnejša ocena obsega bolezni v pazdušnih bezgavkah bi nam pomagala pri boljšem načrtovanju kirurškega zdravljenja. Namen doktorske naloge je ugotoviti, kako uspešno določimo obseg bolezni v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah z rakom dojke s predoperativnim ultrazvočnim pregledom pazdušne lože. Cilj raziskave je izboljšanje predoperativne diagnostike za zaznavanje zasevkov raka dojke v pazdušnih bezgavkah ter zmanjšanje števila reoperacij v pazduhi pri bolnicah z rakom dojke. Hipoteze V naši raziskavi smo preverili naslednje hipoteze: (1.) Standardna ultrazvočna preiskava pazdušnih bezgavk bolj zanesljivo opredeli zasevke duktalnega raka dojke kot lobularnega raka dojke; (2.) S standardno ultrazvočno preiskavo pazdušnih bezgavk pri bolnicah z lobularnim rakom dojke pravilno ocenimo prisotnost zasevkov v pazdušnih bezgavkah v manj kot 60%; (3.) Pri bolnicah z rakom dojke obseg bolezni v pazdušnih bezgavkah bolj uspešno ugotavljamo s kombinacijo standardne ultrazvočne preiskave pazduhe in ultrazvočne preiskave z elastografijo ter ultrazvočnim kontrastom kot s standardno ultrazvočno preiskavo pazdušnih bezgavk. Metode Izvedli smo retrospektivno kohortno študijo in pilotno prospektivno študijo. V retrospektivno študijo smo vključili 102 bolnici z invazivnim lobularnim rakom (ILC) in 106 bolnic z invazivnim duktalnim rakom (IDC) dojke, ki so bile od leta 2002 naprej zdravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) in pri katerih je bil opravljen predoperativni pregled pazdušnih bezgavk s standardno ultrazvočno preiskavo in so imele opravljeno mastektomijo. Ocenjevali smo, kako uspešna je standardna ultrazvočna preiskava pazduhe pri napovedi prisotnosti zasevkov v pazdušnih bezgavkah. V prospektivno študijo smo vključili 43 bolnic z rakom dojke, in sicer 10 bolnic z ILC in 33 bolnic z IDC, ki so v letu 2017 in 2018 začele z zdravljenjem na OIL. Vse vključene bolnice so imele opravljen UZ pregled pazduhe. Pri 30 bolnicah je bil opravljen pregled pazdušnih bezgavk z elastografijo in pri 18 pregled pazdušnih bezgavk z ultrazvočnim kontrastom. Ocenjevali smo, kako uspešna je kombinacija standardne ultrazvočne preiskave pazduhe z dopolnilnimi radiološkimi metodami pri napovedi obsega bolezni v pazdušnih bezgavkah. Rezultati V retrospektivno študijo sta bili vključeni 102 bolnici z ILC (mediana starost 52 let ± 8,7), pri katerih je bilo opravljenih 108 mastektomij, in 106 bolnic z IDC (mediana starost 50 let ± 10,2), pri katerih je bilo opravljenih 108 mastektomij. Zasevki so bili v pazdušnih bezgavkah prisotni pri 42,5% žensk z ILC in pri 63% žensk z IDC. Z UZ smo pravilno napovedali bolezen v pazdušnih bezgavkah pri 48% bolnic z ILC in pri 60% bolnic z IDC. Senzitivnost UZ preiskave je pri ILC znašala 49%, pri IDC pa 60% (p = 0,147). Pri bolnicah z IDC smo zaradi uspešnejše predoperativne diagnostike večkrat opravili aksilarno limfadenektomijo (p = 0,06) oziroma enostopenjski kirurški poseg v pazduhi (p = 0,05). V prospektivno študijo je bilo vključenih 10 bolnic z ILC (mediana starost 60 let ± 10,1) in 33 bolnic z IDC (mediana starost 65 let ± 13,3). Zasevki so bili v pazdušnih bezgavkah prisotni v 70%. Z UZ preiskavo smo bolezen v pazdušnih bezgavkah pravilno napovedali v 77%. Elastografija je bila narejena v 30 primerih. Senzitivnost UZ preiskave, elastografije in kombinacije UZ in elastografije je v prospektivni študiji znašala 77%, 60% oziroma 86%. Kombinacija UZ preiskave in elastografije se ni statistično značilno razlikovala glede uspešnosti zaznavanja zasevkov v pazdušnih bezgavkah od standardne UZ preiskave (p=0,058). Ultrazvočni kontrast smo uporabili pri 18 bolnicah. Kriterijev, s katerimi bi dovolj dobro opredelili status tarčne bezgavke, nismo uspeli opredeliti. Zaključek Ultrazvočne predoperativne preiskave so zelo uporabne za planiranje kirurškega zdravljenja pazdušnih bezgavk pri bolnicah z ILC in IDC. Njihova uporaba omogoči zvečanje deleža bolnic, pri katerih opravimo v pazduhi zgolj enostopenjski kirurški poseg. Elastografija je uporabna preiskava za zaznavanje zasevkov v pazdušnih bezgavkah. V primerjavi s standardno UZ preiskavo s kombinacijo UZ in elastografije bolj uspešno zaznavamo zasevke raka dojke v pazdušnih bezgavkah. Preiskava z ultrazvočnim kontrastom ni uporabna za diagnostiko zasevkov v pazdušnih bezgavkah.20182018-12-19 07:45:22Doktorsko delo/naloga105821sl