<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105806"><dc:title>Vpliv korekcije atenuacije na kvaliteto enofotonske emisijske računalniške tomografske slike</dc:title><dc:creator>Frelih,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ležaič,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rep,	Sebastijan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>atenuacija</dc:subject><dc:subject>korekcija atenuacije</dc:subject><dc:subject>kontrastnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Atenuacija ima pomemben vpliv na podatke in s tem kvaliteto slike. Atenuacija fotonov pomeni znižanje števila impulzov iz telesa. Korekcija atenuacije korigira oslabitev žarkov v različnih debelinah. Pri SPECT/CT slikanju se za korekcijo atenuacije uporablja nediagnostičen, nizkodozni CT. Namen: Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, kako korekcija atenuacije pri SPECT/CT-ju vpliva na kvaliteto slike. Metode dela: Fantom NEMA IEC BodyPhantom smo napolnili z izotopom tehnecijem-99m in ga osemkrat poslikali, vsakič z drugačnim razmerjem specifične aktivnosti med ozadjem fantoma in sferami. Slike smo obdelali v Oasis programu. Obdelali smo jih s tremi različnimi rekonstrukcijami, filtrirano povratno projekcijo, nekorigirano iterativno rekonstrukcijo in s korekcijo atenuacije z uporabo CT-ja. Izmerili smo število impulzov v ozadju in v vseh šestih sferah, in nato primerjali kontrastnosti slik med različnimi metodami rekonstrukcije. Naredili smo opisno statistiko in repeated measures ANOVA. V Matlabu smo naredili parni Wilcoxonov test predznaka. Rezultati: Ozadje je na slikah, obdelanih z filtrirano povratno projekcijo in na slikah obdelanih z iterativno rekonstrukcijo, nehomogeno. Na korigiranih slikah z uporabo CT-ja, je število impulzov enakomerno po vsem ozadju fantoma, zato je ozadje homogeno. Statistična analiza je pokazala p &lt; 0.001, kar pomeni, da je kontrastnost statistično značilno različna med različnimi metodami rekonstrukcije. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da število impulzov in s tem kontrastnost slike narašča z velikostjo sfere in z večjim razmerjem aktivnosti med ozadjem in sfero, pri vseh treh vrstah rekontrukcije. Najboljšo kontrastnost imajo CT-AC slike, sledijo slike z iterativno rekonstrukcijo in nato še slike obdelane s filtrirano povratno projekcijo. Na slikah rekonstruiranih z CT-AC je najmanj negativne kontrastnosti, medtem, ko je pri iterativni rekonstrukciji in FBP slikah negativne kontrastnosti precej več. Ker imajo slike z uporabo CT-AC-ja boljšo kvaliteto slik, v primerjavi z nekorigiranimi slikami, priporočamo uporabo CT-AC pri vseh preiskavah, vendar je za izključitev artefaktov zaradi korekcije atenuacije pomembno, da se vedno pogleda tudi nekorigirane slike.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-18 12:21:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105806</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
