<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105796"><dc:title>Skupnostni pristop k zdravju: razumevanje vloge medicinskih sester pri promociji zdravja v lokalnih skupnostih</dc:title><dc:creator>Rebernik Grah,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrbovšek,	Sanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>vloga</dc:subject><dc:subject>promocija zdravja</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:subject>lokalna skupnost</dc:subject><dc:subject>model skupnostnega pristopa</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronične nenalezljive bolezni sodijo med vodilne vzroke smrti in prezgodnje umrljivosti v svetu. Njihov pojav in z njimi povezane zaplete je mogoče preprečiti tudi z aktivnostmi promocije zdravja, ki vključujejo ukrepe na področju širših determinant zdravja. Mednje sodi podpora lokalnih skupnostim pri izgradnji zdravju podpornega okolja. S krepitvijo vloge medicinskih sester iz centrov za krepitev zdravja in patronažnega varstva pri promociji zdravja v lokalnih skupnostih in izvajanjem aktivnosti po modelu skupnostnega pristopa so le-te postavljene v kompleksnejšo vlogo promotorja zdravja. Namen: Namen magistrskega dela je bil prepoznati ključne vloge medicinskih sester iz centrov za krepitev zdravja in patronažnega varstva pri promociji zdravja v lokalnih skupnostih na osnovi predhodne analize stanja na tem področju. Metode dela: Uporabljena je bila metoda fokusne skupine. Izvedene so bile tri fokusne skupine, in sicer v zdravstvenih domovih Celje, Vrhnika in Sevnica. Skupno je sodelovalo 20 medicinskih sester iz centrov za krepitev zdravja in patronažnega varstva. Pridobljeni podatki so bili analizirani z metodo kvalitativne analize vsebine. Rezultati: Medicinske sestre so razumevanje pojma »promocija zdravja v lokalnih skupnostih« v večini opredelile z navajanjem konkretnih primerov aktivnosti, redkeje pa so razumevanje pojma skušale prikazati z abstraktnejšimi opisi. Kot primeri aktivnosti so bili navedeni izvajanje posvetovalnic v lokalnih skupnostih in obeležitve svetovnih dnevov z zdravstveno tematiko. Del aktivnosti v lokalnih skupnostih je načrtovan vnaprej, del teh aktivnosti pa izveden sproti v obliki odzivanja na potrebe ciljne populacije. Kot ključna za izvajanje promocije zdravja v lokalnih skupnostih sta bila izpostavljena ustrezno znanje in praktične izkušnje s strokovnega področja zdravstvene nege. Izvajalci o aktivnostih promocije zdravja v lokalnih skupnostih spremljajo nekatere osnovne podatke (število udeležencev, zadovoljstvo in povratni odziv udeležencev, starostna struktura udeležencev), večina pa bi si dodatno želela spremljati napredek udeležencev ter zdravstveno stanje ciljne populacije. Izpostavljene so bile tudi nekatere ključne ovire pri izvajanju promocije zdravja v lokalnih skupnostih ter predlogi za premoščanje le-teh. Razprava in zaključek: Medicinske sestre morajo okrepiti svojo vlogo na področju sistematičnega pristopa k načrtovanju in kasnejšega spremljanja uspešnosti aktivnosti promocije zdravja v lokalnih skupnostih. Pri nadaljnjem razvoju in raziskovanju bo potrebno pozornost nameniti predvsem preusmeritvi delovanja medicinskih sester v lokalnih skupnostih od pristopa zdravstva k skupnosti k skupnostnemu pristopu k zdravju.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-15 07:46:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105796</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
