Slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka o vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šoleKokić, Lucija (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) otroci s posebnimi potrebamiV teoretičnem delu smo opisali značilnosti posameznih skupin otrok s posebnimi potrebami (OPP). Opredelili smo pojem inkluzije v vzgojno-izobraževalnem procesu, predstavili zakonske osnove za udejanjanje inkluzije v Sloveniji in na Hrvaškem ter opisali značilnosti vključevanja OPP v redne šole. Teoretični del smo zaključili z opredelitvijo stališč in predstavili njihov pomen za učiteljevo delo ter opisali značilnosti strahov učiteljev razrednega pouka pri delu z OPP. Namen raziskave, ki smo jo opisali v magistrskem delu, je bil raziskati stališča učiteljev razrednega pouka Slovenije in Hrvaške do vključevanja posameznih skupn OPP v redne osnovne šole ter preveriti strahove učiteljev, s katerimi se pri tem soočajo. V raziskavi je sodelovalo 116 učiteljev razrednega pouka (66 slovenskih in 50 hrvaških), ki so odgovarjali na spletni vprašalnik, oblikovan za namen raziskave. Ugotovitve kažejo, da imajo slovenski učitelji največ težav z vključevanjem v redne šole z otroki z motnjami v duševnem razvoju in nato z otroki s slepoto in slabovidnostjo, hrvaški učitelji pa imajo največ težav z vključevanjem otrok v redne osnovne šole z otroki z avtistično motnjo in nato otroki z govorno-jezikovnimi motnjami. Slovenski učitelji se na splošno čutijo manj kompetentne za delo z OPP v primerjavi s hrvaškimi učitelji, oboji pa se ocenjujejo kot najbolj usposobljene za delo z otroki s specifičnimi učnimi težavami. Visoka stopnja prilagajanja dela z OPP je prisotna pri slovenskih in hrvaških učiteljih, a z nekaterimi specifikami. Učitelji so pri delu z OPP izpostavili različne težave, med njimi npr. nezadostno usposobljenost za delo z OPP in pomanjkanje ustreznih strokovnih delavcev na šoli.Na splošno učitelji dela z OPP ne dojemajo kot težkega, strah jih je le dela z določenimi skupinami OPP, kot so otroci z avtistično motnjo, otroci z motnjami v duševnem razvoju ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Slovenski učitelji v primerjavi s hrvaškimi poročajo, da jih je bolj strah dela z otroki s slepoto in slabovidnostjo in otroki z gluhoto in naglušnostjo. V procesu vključevanja otrok s posebnimi potrebami se slovenski in hrvaški učitelji pogosto počutijo prepuščene samim sebi. Vloga učitelja razrednega pouka je zelo pomembna, saj je vsakodnevno neposredno vključen v proces dela z otroki v razredu. Zato je dobro, da ima dovolj znanja za delo z različnimi otroki in da se pri svojem delu počuti kompetentno. Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, redna osnovna šola, inkluzija, učitelji razrednega pouka, stališča, strahovi.20182018-12-15 03:27:59Magistrsko delo/naloga105779sl