<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105776"><dc:title>Določanje referenčnega modela distribucijskega omrežja</dc:title><dc:creator>LEKAN,	GREGOR	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>referenčni model distribucijskega omrežja</dc:subject><dc:subject>razvrščanje</dc:subject><dc:subject>metoda k-voditeljev</dc:subject><dc:subject>reprezentativni izvodi</dc:subject><dc:description>Distribucijsko omrežje sestavljajo razdelilne transformatorske postaje, transformatorske postaje, srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi ter drugi elementi, ki zagotavljajo nemoteno delovanje sistema. V zadnjih dveh desetletjih se je pojavila potreba po vključevanju novih elementov in tehnologij pametnih omrežij, ki lahko na različne načine vplivajo na delovanje distribucijskega omrežja. Vplive razpršenih virov in novih tehnologij na omrežje je potrebno najprej testirati na simulacijskih modelih. Pogosto se za testiranje uporabljajo generični modeli omrežja, v zadnjih letih pa se je pojavilo več modelov reprezentativnih izvodov, ki zajemajo lastnosti distribucijskega omrežja znotraj neke regije. Za določitev prototipnih oz. reprezentativnih izvodov je potrebno pridobiti množico izvodov, ki so opisani z različnimi pomembnimi parametri. Pridobljene izvode se nato lahko, s pomočjo različnih metod razvrščanja, razvrsti v skupine, tako da imajo izvodi v isti skupini podobne lastnosti.

Z željo pridobitve reprezentativnih izvodov, tipičnih za območje Slovenije, smo izvedli metodo razvrščanja na izvodih iz slovenskega distribucijskega omrežja. S strani elektrodistribucijskega podjetja nam je bilo posredovano distribucijsko omrežje v formatu, ki ga podpira aplikacija QGIS. Posamezne izvode je bilo mogoče v programskem okolju MATLAB predstaviti v obliki, primerni za nadaljnjo analizo. Iz različnih parametrov vodov in transformatorskih postaj smo oblikovali več značilk, ki dobro opisujejo značilnosti posameznih izvodov. Končno množico je sestavljalo 206 izvodov, ki smo jih s pomočjo izbranih metod razvrstili v skupine, primerno število skupin pa smo določili z izračunom različnih notranjih kriterijev. Po analizi rezultatov smo izbrali rešitev s šestimi skupinami, ki smo jo pridobili z metodo k-voditeljev++, predstavniki skupin pa bodo predstavljali osnovo za natančnejšo določitev referenčnega modela distribucijskega omrežja, ki bo lahko služil za oceno vpliva razpršene proizvodnje in tehnologij pametnih omrežij na delovanje distribucijskega omrežja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-14 14:40:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105776</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
