<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105772"><dc:title>VPLIV SVETOVNE GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE PODJETIJ</dc:title><dc:creator>ŠUŠTAR KOŽUH,	LAURA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Setnikar Cankar,	Stanka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>poslovanje</dc:subject><dc:subject>gospodarska kriza</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Avstrija</dc:subject><dc:description>Svetovno gospodarstvo se je spoprijelo z dvema večjima svetovnima gospodarskima
krizama. Začetek obeh kriz je bil v Ameriki.
Druga svetovna gospodarska kriza, ki se je začela konec leta 2007, ko je po poku
nepremičninskega balona propadla ena od največjih ameriških investicijskih bank Lehman
Brothers, se je leta 2008 začela globalno širiti na vsa svetovna gospodarstva. Slovensko
gospodarstvo je prve posledice verižnega učinka gospodarske krize začelo čutiti leta 2008.
Ob prvih pojavih gospodarske krize je imelo slovensko gospodarstvo za seboj že nekaj let
samostojnega in uspešnega delovanja kot del Evropske unije s skupno valuto.
V magistrskem delu sem raziskala, kako je druga svetovna kriza prizadela gospodarstvo.
Katere dejavnosti so bile najbolj prizadete in kakšno je stanje gospodarstva sedem let po
krizi. Za primerjavo, kako dobro se je slovensko gospodarstvo soočilo s krizo, sem analizirala
tudi podatke za Avstrijo. Osnovna metoda, ki je bila uporabljana v raziskovanju za
analiziranje podatkov, je analiza časovnih vrst. Z izračunom stopenj rasti so opisani trendi
različnih opazovanih spremenljivk. Nadalje so izračunani tudi koeficienti korelacije, ki
pojasnjujejo, ali obstajajo odvisnosti med analiziranimi spremenljivkami.
Opravljene analize so pokazale, da je gospodarska kriza prizadela tako slovensko kot
avstrijsko gospodarstvo. Trendi analiziranih spremenljivk so bili pri obeh državah podobni,
z razliko, da so avstrijska podjetja v sedmih letih po krizi ustvarila več prihodka kot
slovenska. V obeh primerih pa je bil prihodek, ki so ga ustvarila tako slovenska kot avstrijska
podjetja v letu 2015 višji kot v letu 2008.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-13 11:58:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105772</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
