<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105746"><dc:title>Pomen simulacijskega učenja za študentke babištva</dc:title><dc:creator>Mihorič,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>kabinetne vaje</dc:subject><dc:subject>simulatorji</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo študentov</dc:subject><dc:description>Uvod: Študij babištva od študentov zahteva hkrati pridobitev teoretičnega znanja in znanja praktičnih veščin. Na področju izobraževanja v babištvu se pričakuje, da bodo študenti v času študija razvili spretnost kritičnega presojanja in konstruktivnega reševanja problemov, da bodo dosegli končni cilj, tj. zagotavljanje kakovosti babiške oskrbe. Simulacija v babištvu je prikaz oziroma posnemanje bistvenih značilnosti resnične življenjske situacije z uporabo lutk, modelov in scenarijev v učne namene. Namen: Namen raziskave je spoznati pomen simulacijskega učenja za študente babištva in ugotoviti zadovoljstvo z obstoječimi simulacijskimi zmogljivostmi v kabinetu za babištvo ter zadovoljstvo s pridobljenimi spretnostmi. Metode dela: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni pristop s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode, za katerega so bili podatki pridobljeni s pomočjo spletne ankete. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz enajstih vprašanj. Raziskava je bila osredotočena na 8 izbranih postopkov/posegov, ki so se jih študentke babištva učile na kabinetnih vajah v kabinetu s pomočjo simulacij. Raziskavo smo izvedli med študentkami drugega in tretjega letnika ter absolventkami visokošolskega strokovnega študijskega programa babištvo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Raziskava je potekala od 6. aprila 2018 do 7. maja 2018. Rezultati: 48,1 % anketiranih študentk si želi več kabinetnih vaj, vendar ne na račun zmanjšanega števila ur klinične prakse. 59,6 % študentk je bilo po končanih kabinetnih vajah nezadostno pripravljenih na klinično prakso, razloge za to pa vidijo predvsem v premajhnem številu ur vaj, v preredkih ponovitvah postopka in neustreznih simulatorjih. Splošno zadovoljstvo z opremo in prostori za kabinetne vaje je povprečno. Najbolj pozitivno ocenjena simulacija v kabinetu za babištvo je rokovanje z novorojenčkom. Najmanj zadovoljne so bile študentke s simulacijo vaginalnega pregleda. Študentke želijo izboljšanje simulacijskih zmogljivosti, predvsem na področju spremljanja poroda, in vidijo smisel v uvedbi obiska simulacijskega centra v študijski program babištvo. Razprava in zaključek: Simulacijsko učenje ima pomembno vlogo pri izobraževanju diplomiranih babic. Rezultati raziskave lahko pripomorejo k prenovi in izboljšanju simulacijskega učenja, med drugim s povečanjem števila ur kabinetnih vaj ter posodobitvijo prostorov in opreme za kabinetne vaje. Z nabavo novih simulatorjev pričakujemo postopno izboljšanje simulacijskih zmogljivosti v kabinetu za babištvo. Od kakovosti simuliranega praktičnega izobraževanja je odvisno zadovoljstvo in uspešnost študentov pri vključevanju v klinično okolje.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-11 12:02:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105746</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
