<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105727"><dc:title>Dinamično sklapljanje podstruktur v frekvenčnem prostoru</dc:title><dc:creator>Drozg,	Armin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boltežar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepon,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>strukturna dinamika</dc:subject><dc:subject>dinamika podstruktur</dc:subject><dc:subject>rotacijske prostostne stopnje</dc:subject><dc:subject>prožna dinamika kontaktov</dc:subject><dc:subject>dinamski ostanki</dc:subject><dc:subject>hibridna metoda sklapljanja</dc:subject><dc:subject>razširjanje modela</dc:subject><dc:description>Doktorska naloga zajema razvoj hibridnega povezovanja različnih modelov za namen preučevanja dinamike podstruktur. Doseganje optimalne učinkovitosti pri obravnavi kompleksnih izdelkov se doseže z dekompozicijo celote na manjše enote, ločeno obravnavo in ob upoštevanju robnih in začetnih pogojev povezovanje ugotovitev nazaj v skupni odziv. Uporabnost tovrstnega pristopa je pogojena z zmožnostjo pridobitve realnih dinamskih lastnosti sistema za vseh šest prostostnih stopenj, definiciji kontaktnih razmer ter upoštevanju skladnosti dinamskih ostankov med posameznimi modeli. V delu je predlagana implementacija direktnega rotacijskega zaznavala pospeškov in s tem prilagoditev osnovne formulacije temelječe na translacijskih odzivih na celoten odzivni model. Doprinos razširjenega modela omogoča fizikalno konsistenten popis kontaktov in s tem razširitev iz trenutnih togih točkovnih na prožne linijske kontakte brez kakršnih koli strukturnih modifikacij. Osrednji doprinos v pričujočem delu pa se nanaša na razvoj sedem stopenjskega hibridnega postopka, v katerem je izvedena integracija različnih modelov v izboljšan postopek napovedovanja dinamskih odzivov sklopljenih sistemov. Predlagana metodologija zajema sinhronizacijo eksperimentalnih in numeričnih prostostnih stopenj z ohranjanjem realnih dinamskih lastnosti iz izmerkov ter iterativnem usklajevanju dinamskih ostankov. Implementacija razvitega hibridnega postopka na primer realnega testnega sistema nakazuje na potencial izboljšanja trenutnih omejitev dinamike podstruktur.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-08 07:45:21</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105727</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
