Mnenje vzgojiteljev o dejavnostih v naravnem okolju z otroki s posebnimi potrebamiPodobnik, Ajda (Avtor) Jerman, Janez (Mentor) Vrhovski Mohorič, Mojca (Komentor) vzgojiteljPreživljanje časa v naravi pozitivno vpliva na posameznikovo zdravje, vedno več pa je dokazov, da ima vpliv tudi na druga področja. V magistrskem delu smo se osredotočili na izvajanje dejavnosti v naravnih okoljih v programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Otroci s posebnimi potrebami imajo težave na različnih področjih, a jih lahko z ustrezno pomočjo premagajo oz. omilijo. V delu smo za pomoč pri izvajanju dejavnosti zunaj vrtca z otrokom s posebnimi potrebami predstavili didaktična priporočila, ki so vzgojiteljem lahko v oporo. Predstavili smo gozdno pedagogiko, ki je v skandinavskih deželah poznana in izvajana metoda, v Sloveniji pa jo uvaja, predstavlja in približuje šolam in vrtcem zavod Inštitut za gozdno pedagogiko. Z vključevanjem dejavnosti v gozdu in drugih naravnih okoljih vzgojitelji spodbujajo gibalni razvoj, s tem pa vplivajo tudi na kognitivno, čustveno in socialno področje. Predstavili pa smo tudi oceno tveganja, metodo dela, s pomočjo katere lahko premislimo, kje obstajajo tveganja in kako jih premostimo. Številne slovenske in tuje raziskave o učenju v naravi potrjujejo pozitiven učinek na otroke, ki redno zahajajo v gozdove in na travnike, zato smo v magistrskem delu raziskali, v kolikšni meri obiskujejo gozd ali izvajajo dejavnosti v naravnem okolju vzgojitelji skupin, v katerih je vključen otrok s posebnimi potrebami ter želeli ugotoviti, kakšne so izkušnje, ovire in prednosti pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti zunaj vrtca v teh skupinah. V raziskavi je sodelovalo 56 vzgojiteljev, ki so imeli v zadnjih petih letih v svoji skupini vključenega otroka s posebnimi potrebami. Vzgojitelji so zaposleni v programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji sicer obiskujejo gozd, vendar večina samo enkrat na mesec, da delovna doba nima vpliva na pogostost obiskovanja naravnih površin, oddaljenost od gozda pa vpliva na pogostost obiskov. Vzgojitelji večjih razlik pri obiskovanju gozda, z otrokom s posebnimi potrebami ali brez njega, niso izrazili. Kot razlog za neizvajanje dejavnosti v gozdu so največkrat izpostavili organizacijske ovire. Rezultati so še pokazali, da imajo vzgojitelji pozitivne izkušnje z vključevanjem otrok s posebnimi potrebami v dejavnosti ter da opazijo napredek na področju grobe motorike, zaznavanja, propriocepcije in orientacije. Vzgojitelji kljub različnim možnostim pomoči in sodelovanja s specialnim pedagogom tega ne koristijo, si pa želijo, da bi skupino lahko spremljal v gozd kot dodatni vzgojitelj, ki bi nudil podporo otroku s posebnimi potrebami. Rezultati raziskave torej kažejo, da se stanje v Sloveniji nekoliko premika, vzgojitelji odhajajo v gozd in tam izvajajo dejavnosti tudi z otrokom s posebnimi potrebami. Vidijo napredek, vendar nimajo občutka podpore vodstva, ali pa so obremenjeni z drugimi projekti, da aktivnosti ne izpeljejo večkrat.20182018-12-04 02:55:00Magistrsko delo/naloga105510sl