Gibalna ustvarjalnost pri učencih drugega razreda ob integraciji ustvarjalnega giba v učne ureTomažin, Sara (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) Geršak, Vesna (Komentor) gibalna ustvarjalnostUstvarjalnost opredelimo kot sposobnost reševanja problemov na nov, izviren, različnosten način. Gibalna ustvarjalnost je eden izmed možnih načinov izražanja ustvarjalnosti in bo osrednja tema našega magistrskega dela. Omenjen način ugotavljanja ustvarjalnosti uporabljamo predvsem pri delu z mlajšimi otroki, ki se lažje izražajo s pomočjo giba kot pa s pomočjo govora. V magistrskem delu bomo raziskovali povezanost med ustvarjalnim gibom kot aktivno metodo poučevanja z gibanjem in gibalno ustvarjalnostjo otrok. Raziskava je potekala pri pouku matematike (geometrije). Obravnavali smo tri teme: 1. geometrijske like in telesa, 2. simetrijo in 3. črte in točke. V enem od razredov (eksperimentalna skupina ali ES) je poučevanje potekalo z metodo ustvarjalnega giba, v drugem (kontrolna skupina ali KS) je potekalo na brez te metode. V empiričnem delu magistrske naloge smo najprej analizirali učne priprave z vidika vključenih dejavnosti, ki spodbujajo otrokovo gibalno izražanje. Iz analiz učnih priprav je bilo razvidno, da so imeli učenci ES v učnih pripravah malokdaj predvideno frontalno učno obliko, učencem je bilo večkrat omogočeno samostojno delo in delo v paru in iskanje različnih poti učenja, prav tako pa je bilo za učence predvidenega več rokovanja s pripomočki in ustvarjanja z lastnim telesom. Tudi v učnih pripravah KS so se pojavljale raznolike učne oblike. Največkrat so bile prisotne frontalna učna oblika, delo v paru in skupinsko delo. Učenci so imeli nekaj priložnosti za iskanje različnih poti učenja. Obe skupini, ES in KS, sta imeli veliko možnosti uporabe različnih pripomočkov. V raziskavi smo primerjali tudi splošno matematično znanje učencev ES in KS pred izvedbo učnih ur in znanje iz geometrije po izvedbi učnih ur. Ugotovili smo, da so imeli učenci iz KS pred izvedbo učnih ur boljše splošno znanje od učencev iz ES, prav tako pa je znanje iz geometrije pri učencih iz KS boljše od učencev iz ES po samem izvajanju učnih ur. V raziskavi nas je prav tako zanimalo, ali se učenci iz ES in KS pred izvajanjem načrtovanih učnih ur in po njihovem izvajanju pomembno razlikujejo v gibalni ustvarjalnosti (fluentnost in originalnost odgovorov), ki smo jo ugotavljali s Torrancovim (1981) preizkusom »Mislimo ustvarjalno v gibanju«. Rezultati so pokazali, da so bili učenci ES in KS pred izvedbo učnih ur izenačeni v gibalni ustvarjalnosti, prav tako pa se statistično pomembne razlike v gibalni ustvarjalnosti med učenci ES in KS niso pokazale po izvedbi učnih ur.20182018-12-04 02:54:19Magistrsko delo/naloga105500sl