<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105484"><dc:title>Obisk gozda kot del programa vzgoje in izobraževanja v slovenskih vrtcih</dc:title><dc:creator>Golob,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nastran,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtci</dc:subject><dc:subject>gozdna pedagogika</dc:subject><dc:subject>obisk gozda</dc:subject><dc:subject>krajinski tipi</dc:subject><dc:subject>razvoj otrok</dc:subject><dc:description>Naš namen je ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v odnosu do gozda med vzgojiteljicami Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije ("gozdni vrtci" – G) in tistimi, ki jih v Mreži ni ("splošni vrtci" – S). Naloga se osredotoča na tri sklope: obiskovanje gozda, gozd kot vzgojno-učno okolje ter ovire pri obiskovanju gozda. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete na vzorcu 133 vzgojiteljic (30 G). Ugotavljamo, da G gozd obiskujejo pogosteje, enakomerneje preko celega leta, se v njem zadržijo dlje časa ter ga večkrat obiščejo v slabšem vremenu. Kot najpogostejši razlog za obisk gozda S navajajo učenje o naravi, medtem ko G najbolj poudarjajo pomen za zdrav in celosten razvoj otrok. Tri četrtine G se nahajajo v območju gozdnatosti med 20 do 39 % in 40 do 62 %, med S pa je skoraj polovica takšnih, ki se nahajajo v območju gozdnatosti pod 20 %. Med najbolj zaželenimi elementi pri obisku gozda so odmrl les, podrast in voda. Kot izrazito neprimerno okolje za izvedbo dejavnosti v naravi se kaže gošča, med bolj primernimi pa sta panjevec in debeljak. V nalogi predlagamo nekaj smernic, ki bi jih lahko upoštevali pri gospodarjenju z gozdovi v bližini vrtcev.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-02 07:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
