<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105472"><dc:title>Vpliv tehnološkega postopka na odzivnost obutvenih vlaknovin</dc:title><dc:creator>Bras,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajn Gorjanc,	Dunja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>besede: netkane tekstilije</dc:subject><dc:subject>premazane tekstilije</dc:subject><dc:subject>laminati</dc:subject><dc:subject>mehanske in prepustnostne lastnosti</dc:subject><dc:description>Tehnične tekstilije, ki se uporabljajo za oblačilne namene (“cloth tech”), so predvsem vlaknovine oz. netkane strukture. Vlaknovine se uporabljajo tudi v obutveni industriji in so izdelane predvsem za funkcionalne namene v obutvi, pri čemer estetske lastnosti niso tako pomembne. Uporabljajo se predvsem za oporo in ojačitev obutve.
To so lahko tkanine, pletiva ali vlaknovine oz. netkane strukture, izdelane direktno iz vlaken, prej ali sukancev, predvsem iz kemičnih vlaken, v manjši meri tudi iz naravnih vlaken.
Zahteve pri tovrstnih materialih so predvsem v smeri dobrih mehanskih lastnosti (pri tlačni obremenitvi), odpornosti proti obrabi, dobrih prepustnostnih lastnostih, toplotni upornosti in s tem povezane strukture vlaknovine oz. kompozitnega materiala. Namen magistrskega dela je tako ugotavljati vpliv tehnološkega postopka na odzivnost obutvenih vlaknovin. Analizirane obutvene vlaknovine v okviru dela so tako na eni strani premazane in sestavni del dvoslojnega laminata na drugi strani. Pri tem sta bila uporabljena dva različna tehnološka postopka (premazovanje in laminacija). Rezultati raziskave so pokazali, da imajo laminirani vzorci višjo pretržno napetost in elastični povratek pri tlačnem obremenjevanju od premazanih vzorcev. Po obdelavi se pretržna napetost zmanjša pri laminiranih vzorcih L1, L2 in L4 (pri L2 in L4 malenkostno), pri čemer obdelava ne vpliva na elastični povratek pri tlačnem obremenjevanju. Laminirani vzorci imajo tudi višjo prepustnost vodne pare in nižjo absorpcijo vode od premazanih vzorcev, pri čemer se po obdelavi ne spremenita bistveno. Obdelava vzorcev za 24 ur v destilirani vodi in obremenjevanje pri obremenitvi 789,6 N vpliva le na znižanje pretržne napetosti pri laminiranih vzorcih in kapilarnega dviga pri enem od laminiranih (L3) in premazanih vzorcih (P5) in zvišanje zračne prepustnosti laminiranih vzorcev. Pri premazanih vzorcih zračne prepustnosti namreč ni bilo moč izmeriti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-01 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105472</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>