<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105429"><dc:title>Metode razdeljevanja kvantnega ključa</dc:title><dc:creator>STARAŠINIČ,	PETRA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvantno šifriranje</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>protokol</dc:subject><dc:subject>razdeljevanje kvantnega ključa</dc:subject><dc:description>Ljudje premalo dajemo na varnost komunikacij in premalo vemo o njej. S skoraj vsemi vsakdanjimi opravili (na primer prijava na splet, telefonski klici) pustimo nekaj informacij, da so lahko dostopne komurkoli, ki ima interes izvedeti podatke o našem zasebnem življenju, kar me je vzpodbudilo o razmišljanju, kako se izogniti prisluškovalcem oziroma kako ugotoviti, da je bilo sporočilo prestreženo.
Kvantno šifriranje omogoča varno komuniciranje, saj poteka prenos šifrirnega ključa s pomočjo nedeljivega delca – fotona, kar pomeni, da bo vsak vdor oziroma prisluškovanje opazno.
V nalogi je opisano delovanje protokolov za kvantno izmenjavo ključa ter njihovi začetki, kateri segajo v zgodnje 20. stoletje. V osnovi jih je večina izpeljana iz prvega najbolj učinkovitega protokola BB84. Seveda so se pa ob hitrem napredku, pojavljale tudi pomanjkljivosti, katere so hekerji izkoristili. Ampak so številne slabosti odpravili in s tem dokazali, da je kvantna komunikacija trdna rešitev za zaščito telekomunikacij naslednje generacije, tako pri velikih gigantskih podjetjih, katere uporabljajo ogromne količine osebnih podatkov, kot tudi pri zasebnem klepetu s prijatelji.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-29 08:25:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105429</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
