<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105417"><dc:title>Fizioterapevtski pristopi pri zdravljenju sindroma mišice piriformis</dc:title><dc:creator>Mikolič,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Divjak,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sindrom mišice piriformis</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:subject>tehnike raztezanja in sproščanja mišice</dc:subject><dc:subject>dekompresija živca</dc:subject><dc:description>Uvod: Sindrom mišice piriformis je nevromuskularna motnja s številnimi simptomi. Značilna je bolečina v zadnjici, ki lahko seva posteriorno po spodnjem udu. Najpogosteje se pojavi v četrtem in petem desetletju posameznikovega življenja, letno pa se z njim sooči od 6-8% bolnikov z bolečinami v križu. Stanje se zaradi značilnosti medenice večkrat pojavi pri ženskah. Največkrat se pojavi po travmatski poškodbi ali lokalni ishemiji. Pri zaznavanju sindroma mišice piriformis sta ključna anamneza in klinični pregled. Stanje poslabša sedeči položaj za obdobje, daljše od 20 min. Diagnostične preiskave se uporabljajo za izključevanje diferencialnih diagnoz. Najučinkovitejša zdravstvena disciplina pri zdravljenju je fizioterapija, ki temelji na raztezanju in sproščanju mišice piriformis. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature ugotoviti uspešnost fizioterapevtskih pristopov pri zdravljenju sindroma mišice piriformis. Metode dela: Opravljen je bil pregled strokovne literature, objavljene med leti 2000 in 2017. Za iskanje ustrezne literature so bile uporabljene podatkovne baze MEDLINE, CINAHL in PubMed. Uporabljene ključne besede so bile: sindrom mišice piriformis, fizioterapija, zdravljenje, tehnike raztezanja in sproščanja mišice, dekompresija živca. Rezultati: V pregled literature je bilo glede na izključitvene in vključitvene kriterije vključenih sedem raziskav. Fizioterapevtski postopki so bili predstavljeni in ovrednoteni v petih raziskavah. Zaradi pomanjkanja raziskav, boljše primerljivosti in pogostosti načina zdravljenja, smo vključili še dve raziskavi, ki obravnavata zdravljenje s terapevtskimi blokadami. Raziskave, ki so vključevale fizioterapevtski pristop in postopke so pokazale znatno in dolgotrajno izboljšanje. Terapevtske blokade so se pokazale kot učinkovit način zdravljenja, vendar niso beležile dolgotrajno olajšanje simptomov. Razprava in zaključek: Glede na rezultate pregleda literature, lahko potrdimo, da je fizioterapija najučinkovitejša zdravstvena disciplina pri zdravljenju sindroma mišice piriformis, ki mora biti usmerjena v raztezanje in sproščanje m. piriformis, saj s tem povzroči dekompresijo n. ischiadicusa.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-28 09:01:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105417</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
