Vpliv različnih vzorcev dihanja na porabo kisika pri vajah za stabilizacijo trupaKlanjšček, Nina (Avtor) Potočnik, Nejka (Mentor) Kacin, Alan (Komentor) vzorec dihanjaporaba kisikanaporstabilizacija trupaUvod: Dihanje se med telesno dejavnostjo prilagodi povečani potrebi telesa po kisiku skladno s fiziološkimi uravnalnimi mehanizmi. S hotenim dihanjem med telesno dejavnostjo lahko potek te regulacije spremenimo in posledično vplivamo na fiziološke kazalce napora in subjektivno zaznavanje napora. Namen: Z diplomsko nalogo smo želeli najti in obrazložiti morebitne razlike v fiziološkem odzivu na kratkotrajno nizkointenzivno telesno dejavnost za stabilizacijo trupa z nihanjem rok glede na modulacijo frekvence dihanja ter modulacijo upora v dihalnih poteh med izdihom in določiti morebiten energetsko najučinkovitejši vzorec dihanja pri zdravih mladih odraslih. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 15 zdravih mladih odraslih. Po opravljenih osnovnih meritvah so izvedli tri zaporedne ponovitve vaje za stabilizacijo trupa z nihanjem rok s tremi vzorci dihanja: pri lokomotorno-respiracijskem ujemanju en dih na en ponavljajoč gib (LRU1:1) brez povečanega upora v dihalnih poteh pri izdihu ter pri LRU1:1 in LRU1:7 s povečanim uporom pri izdihu. Pred, med in 10 minut po dejavnosti smo s sistemom Quark PFT merili porabo kisika, nastajanje ogljikovega dioksida, respiratorni količnik, srčno frekvenco, pljučno ventilacijo in ventilacijski ekvivalent. Ob koncu dejavnosti so preiskovanci izpolnili vprašalnik o subjektivni zaznavi napora. Dobljene podatke smo analizirali s programom LibreOffice Calc in SigmaStat, meja statistične pomembnosti je P<0,05. Rezultati: Posamezne spremenljivke so sledile pričakovanim vrednostim fiziološkega odgovora na kratkotrajno nizkointenzivno aerobno telesno dejavnost s komponento statične vadbe proti uporu. Z analizo smo ugotovili statistično pomembno razliko v aktivnih fazah meritve, pri čemer je imel vzorec dihanja z LRU1:1 in povečanim uporom ob izdihu najnižje povprečne vrednosti porabe kisika, nastajanja ogljikovega dioksida, respiratornega količnika in srčne frekvence. Prav tako je bil označen kot najmanj naporen. V mirovnih vrednostih nismo opazili razlik med vzorci dihanja. Razprava in zaključek: Opisani rezultati bi lahko pomenili, da je LRU1:1 s povečanim uporom ob izdihu energetsko najbolj učinkovit vzorec dihanja pri izbrani dejavnosti. Različne odzive fizioloških spremenljivk glede na vzorec dihanja med vajo pripisujemo sinhronizaciji dihanja z gibanjem, uporabi pozitivnega ekspiratornega pritiska, delni okluziji ožilja aktivnih mišičnih skupin, hiperventilaciji, anaerobni komponenti dejavnosti in utrujanju. Za nadaljnje raziskovanje predlagamo izoliranje tipa dejavnosti na izključno aerobno ali anaerobno za določeno mišično skupino, poleg tega bi bilo smiselno ponoviti raziskavo z drugimi pogosto uporabljenimi vzorci dihanja.20182018-11-24 07:45:59Diplomsko delo/naloga105395sl