<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105380"><dc:title>Pristop k dolgu pravne osebe pri prevzemu premoženjske celote</dc:title><dc:creator>Hribovšek,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simoneti,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>433. OZ</dc:subject><dc:subject>solidarna odgovornost</dc:subject><dc:subject>prenos premoženja</dc:subject><dc:subject>pristop k dolgu</dc:subject><dc:subject>dolg premoženja</dc:subject><dc:subject>prevzem premoženja</dc:subject><dc:description>Določba 433. člena Obligacijskega zakonika (OZ) kogentno uzakonja, da tisti, na katerega preide po pogodbi kakšna premoženjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanašajo na to celoto oziroma njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv. Določba pomeni varstvo upnikov pri odsvajanju dolžnikovega premoženja na eni strani, na drugi pa ogroža pravno varnost pridobitelja, ki postane solidarno odgovoren za dolgove pridobljenega premoženja.

Glede na ureditev poslovanja gospodarskih družb v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), kot specialnejšim zakonom, določba v okviru statusnih materialnih prestrukturiranj ni uporabljiva. Prevzemnik premoženja, kot univerzalen naslednik, vstopi v vsa pravna razmerja prenosnika. Nasprotno pri nakupu poslovnih sredstev (asset deal) prevzemnik premoženja, kot singularni naslednik, prevzame le aktivo. V poslovnem svetu je prednost slednjih, da lahko prevzemnik v sklopu svoje dejavnosti začne koristiti na novo pridobljeno lastninsko pravico brez obveznosti. Nasprotno pa slovenska zakonodaja na podlagi obravnavane določbe uzakonja solidarno odgovornost. Določba prinaša eventualnost uporabe v okviru insolventnih postopkov, v katere prinaša kontroverznost in nejasnosti, zaradi varstva upnikov in načel po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Na področju delovnopravne zakonodaje je uporaba določbe izključena zaradi specialnejše ureditve varstva delavcev v 75. členu Zakona o  delovnih razmerjih (ZDR-1). 
Primerjalno pravno je nemški civilni zakonik vseboval podobno določbo 419 BGB, ki je bila izbrisana, analogno je tudi pri nas potrebno razmisliti o izbrisu ali vsaj spremembi določbe.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-23 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105380</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
