<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105374"><dc:title>Povezanost spletnega medvrstniškega nasilja, psihosomatike in socialne podpore pri mladostnikih</dc:title><dc:creator>Repič,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečjak,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeriček Klanšček,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>spletno medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>elektronska komunikacija</dc:subject><dc:subject>socialna opora</dc:subject><dc:subject>psihosomatski simptomi</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:description>Spletno medvrstniško nasilje predstavlja relativno novo obliko medvrstniškega nasilja (MVN), ki temelji na uporabi informacijsko komunikacijskih tehnologij. V magistrski nalogi nas je zanimala razširjenost spletnega MVN pri slovenskih mladostnikih in razlike med spoloma. Raziskali smo razlike med vlogami pri MVN (žrtvah, nasilnežih, žrtvah/nasilnežih ter tistih, ki v spletno MVN niso bili vključeni) v pogostosti online komunikacije, psihosomatskih simptomov ter v zaznani socialni podpori. Zanimale so nas povezave med psihosomatskimi simptomi z online komunikacijo ter s socialno podporo pri mladostnikih v različnih vlogah spletnega MVN. Podatki so bili zbrani pri vzorcu 1689 sedemnajstletnikov v okviru mednarodne raziskave »Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju«. Rezultati so pokazali, da je bila manjšina mladostnikov (5,3 odstotkov) v zadnjih dveh mesecih vključena v spletno MVN, največ v vlogi nasilneža. Več fantov se je znašlo v vlogi nasilneža in žrtve/nasilneža, v vlogi žrtve pa nismo odkrili razlik med spoloma. Ugotavljamo, da žrtve doživljajo največ in najpogostejše psihosomatske simptome ter najnižjo podporo s strani družine. Rezultati so pokazali nekatere pomembne povezave med psihosomatskimi simptomi ter socialno podporo pri mladostnikih, vključenih v spletno MVN. Pri žrtvah doživljanje več in pogostejših psiholoških simptomov pomembno napoveduje nižja podpora družine, pri nasilnežih pa nižja podpora sošolcev. Doživljanje več in pogostejših somatskih simptomov pa pri žrtvah/nasilnežih pomembno napoveduje nižja podpora sošolcev. Podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje ter prenos ugotovitev v prakso. Ugotovitve raziskave lahko koristijo pri preventivnih in intervencijskih prizadevanjih na področju spletnega MVN.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-22 10:40:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>