In vitro fermentabilnost nestrukturnih ogljikovih hidratov v slepem črevesu kuncevDebeljak, Jani (Avtor) Lavrenčič, Andrej (Mentor) kunciprehrana živaliogljikovi hidratifermentabilnostslepo črevoV poskusu smo s pomočjo in vitro plinskega testa ugotavljali potek fermentacije izbranih 8 ogljikovih hidratov in sicer glukoze, fruktoze, saharoze, inulina, inulina Sigme, beta glukana, melase in komercialni proizvod Molkolac instant, ki vsebuje 83 % laktoze. Poleg ugotavljanja produkcije plina izbranih substratov, smo določili še koncentracijo hlapnih maščobnih kislin po 8 urah inkubacije v inokulumu, pripravljenim iz vsebine slepega črevesa kuncev. Kazalnike kinetike produkcije plina smo ocenili z Gompertzovim modelom, s pomočjo katerega smo izračunali največjo hitrost fermentacije (MFR), čas, ko je bila hitrost fermentacije največja (TMFR), časovni zamik začetka fermentacije (LAG), količino plina, ki je nastala v 8 urah (GAS8), največjo hitrost fermentacije v 8 urah (MFR8), skupno količino HMK, deleže posameznih HMK ter razmerja med posameznimi HMK. Skupna produkcija plina je bila največja pri fermentaciji saharoze (385,8 ml/g SS), najmanjša pa pri melasi (196,1 ml/g SS). Najkrajši LAG je pripadel melasi (2,05 h), najdaljši pa inulinu iz Sigme (7,35 h). Največjo hitrost fermentacije v 8 urah kot tudi v celotni raziskavi si delijo glukoza, fruktoza, saharoza in inulin. Prav tako so omenjeni 4 substrati tvorili največ skupnih HMK. Največji delež v skupnih HMK je pripadel ocetni, nato masleni in na koncu propionski kislini. Razmerje med ocetno in propionsko je bilo širše kot med propionsko in masleno kislino.20182018-11-22 07:45:05Magistrsko delo/naloga105367sl