<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105356"><dc:title>Doživljanje izzivov starševstva in sodelovanje z učitelji v kontekstu otrokove motnje pozornosti in hiperaktivnosti</dc:title><dc:creator>Vatovec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja pozornosti in hiperaktivnosti – ADHD</dc:subject><dc:description>Osrednji namen magistrskega dela je bil raziskati vsakodnevno doživljanje starševstva v družini z otrokom z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), izzive, ki se pojavljajo med starševstvom, ter doživljanje sodelovanja/odnosa staršev z učitelji oz. šolo. S pridobljenimi ugotovitvami smo želeli izboljšati in poglobiti razumevanje in znanje pri različnih strokovnjakih (svetovalnih delavcih, učiteljih, specialno-rehabilitacijskih pedagogih…), ki delajo z otrokom z motnjo ADHD in njegovo družino kar bi lahko pripomoglo k oblikovanju bolj celostnih pristopov in pomoči tem družinam. Prek Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKul) smo tako poiskali članke, objavljene v obdobju 2000–2016, v katerih so raziskovalci poročali o doživljanju in izzivih staršev otroka z ADHD v kontekstu starševstva. V pregled literature je bilo vključenih 67 raziskovalnih člankov. Od tega je bilo 22 kvalitativnih raziskav, 43 kvantitativnih raziskav in 2 pregleda literature, ki so proučevali starševsko doživljanje in percepcijo starševstva otroku z motnjo ADHD, doživljanje stigme v okviru bližnjega in širšega socialnega okolja, vpliv motnje na partnerski podsistem, odnos med starši in učitelji ter vpliv starševske simptomatike motnje ADHD na proces starševstva. V izbranih člankih se veliko avtorjev opira tudi na dognanja drugih raziskav, zato smo jih po smislu in potrebi naknadno poiskali, proučili in vključili v svojo raziskavo. Za izbrane članke smo izpisali ključne podatke (avtor, leto izida, vzorec, metoda, ključne raziskovalne ugotovitve) in jih na osnovi ugotovitev raziskav in izpostavljenih konstruktov razvrstili v pomensko povezane kategorije in podkategorije. Ugotovitve raziskav, v povezavi z doživljanjem staršev, smo združili v smiselne pomenske sklope in jih povezali v okviru Bronfenbrennerjeve bioekološke teorije razvoja glede na posamezne mikrosisteme in njihove glavne značilnosti.
Spoznali smo, da starši otroka z motnjo ADHD v vsakdanjem življenju doživljajo več stresa in da poročajo o težavnih odnosih tako z otrokom z motnjo kot tudi v partnerskem odnosu. Dodaten izziv zanje je pogosto nerazumevanje motnje s strani socialnega okolja, kjer so velikokrat tarča stigmatizirajočih kritik in predsodkov. Ti starši pogosto trpijo za pomanjkanjem socialne opore. Še posebno ranljivi so starši, ki imajo motnjo ADHD, saj ta v veliki meri vpliva na njihove starševske veščine in doživljanje. Moteno je tudi sodelovanje med starši in šolo, ki je neredko vir stigme in občutka krivde, ker učitelji pogosto ne razumejo in ne poznajo dovolj narave učenčeve motnje in njenega vpliva na celoten družinski sistem kar lahko vodi v poslabšanje odnosov na ravni starš- učitelj.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 22:06:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105356</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
