Poklicna orientacija z vidika šolskih svetovalnih delavcev in predlog programa poklicne orientacijePoles, Anja (Avtor) Zrim Martinjak, Nataša (Mentor) Jeriček Klanšček, Helena (Komentor) opolnomočenjepoklicna orientacijaprogram poklicne orientacijesvetovalni delavcivseživljenjska karierna orientacijaMagistrsko delo se ukvarja z vprašanjem poklicne orientacije in njegovo pomembnostjo v osnovni šoli. Ker so primarni izvajalci le-te v osnovnošolskem prostoru ravno šolski svetovalni delavci , je v pričujočem delu izpostavljen njihov pogled. Zaradi trenutnih družbenih razmer je prišlo do preimenovanja izraza poklicne orientacije. Zanj je danes primernejši izraz karierna orientacija, pri čemer teoretični del naloge osvetljuje dogajanje v ozadju, ki je dejansko pripeljalo do spremembe poimenovanja, in obenem predstavlja tudi kritično analizo dotičnega koncepta. O uporabi pojma karierne orientacije v osnovnošolskem prostoru bi morali temeljito premisliti in se osredotočiti na opolnomočenje učencev. Slednje je mogoče doseči zgolj preko konsistentnega izvajanja aktivnosti poklicne orientacije, kar sem s kvalitativno raziskavo tudi raziskovala. Na podlagi rezultatov intervjujev, opravljenih s šestimi šolskimi svetovalnimi delavci, sem raziskovala izvajanje poklicne orientacije v osnovnošolskem prostoru. Ključne ugotovitve intervjujev, v tesni povezavi s teoretičnim delom, predstavljajo osnovo, na podlagi katere je oblikovan program poklicne orientacije, ki stremi k opolnomočenju učencev. Ravno v tem je tudi ključni doprinos izvedene raziskave, saj predlagani model programa vključuje podatke, pridobljene od primarnih izvajalcev poklicne orientacije, oblikovan pa je od 'spodaj navzgor'. Predlagani model programa bi tako lahko prispeval k večji učinkovitosti izvajanja aktivnosti poklicne orientacije, saj vsebuje konkreten načrt priprave in dela. Tudi sodelujoči svetovalni delavci oziroma izvajalci poklicne orientacije so v raziskavi izpostavili željo po neprekinjenemu izvajanju aktivnosti poklicne orientacije. Dejstvo je, da se trenutni šolski sistem preveč osredotoča na instrumentalni del izobraževanja, pri čemer vsebinam »priprave za življenje« zmanjka časa. Le-tem pa je v predlogu programa namenjen precejšen del pozornosti, saj predlagane aktivnosti podpirajo posameznikov osebni, socialni in emocionalni razvoj, pri čemer bi lahko, ne samo poklicne, ampak tudi življenjske odločitve, lažje stekle. Ker se socialni pedagogi lahko zaposlimo na delovnem mestu svetovalnega delavca, je poznavanje tega področja pomembno tudi za našo stroko. Obenem se socialni pedagogi zavedamo pomembnosti prepoznavanja posameznikovih močnih točk za uspešno spoprijemanje z življenjskimi situacijami in smo torej primerni tako za oblikovanje kot tudi za izvajanje tovrstnih aktivnosti.[A. Poles]20182018-11-21 22:05:54Magistrsko delo/naloga105331sl