<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105329"><dc:title>Spremembe v življenju otrok po namestitvi v vzgojni zavod kot jih zaznavajo otroci sami, starši in vzgojitelji</dc:title><dc:creator>Hajdinjak,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš-Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci/mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami</dc:subject><dc:subject>vzgojni zavodi</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>rejniki/skrbniki</dc:subject><dc:subject>socialno pedagoški kontekst</dc:subject><dc:subject>konstruktivistična paradigma</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrsko delo obravnava spremembe pri otrocih po namestitvi v vzgojni zavod, pri tem pa upošteva tri različne perspektive – perspektivo otrok, njihovih staršev, rejnikov ali skrbnikov ter perspektivo vzgojiteljev.
V teoretičnem delu naloge na konceptualni ravni opredelim temeljne koncepte socialnopedagoškega konteksta: koncept odnosa, koncept strukture in koncept spremembe. Skozi pisanje se opiram na konstruktivistično paradigmo, ki poudarja interakcije med ljudmi in njihov pomen v življenju posameznika. Otroci, ki so nameščeni v vzgojne zavode, so vpeti v različne interakcije, ki lahko ključno vplivajo na potek njegovega razvoja, kar prikazujem s pomočjo različnih teoretičnih spoznanj. 
V empiričnem delu naloge je uporabljena kvalitativna metodologija. Vključenih je pet otrok in njihovih pet staršev ali rejnikov ter pet vzgojiteljev. Opravljeni intervjuji zajemajo različna življenjska področja otrok ter spremembe na omenjenih področjih, ki so nastale v času bivanja v vzgojnem zavodu. V drugem delu raziskovanja pa se osredotočam na ključne dejavnike obravnave, ki jim vključeni v raziskavo pripisujejo največjo vlogo pri nastalih spremembah v življenjskem položaju otrok.
Intervjuji in njihove analize prikazujejo pomen večperspektivnosti pri obravnavi otrok, ki so nameščeni v vzgojne zavode. Zbrani odgovori se namreč v ključnih točkah skladajo, vendar pa vsak vključeni v raziskavo doda nek svoj vidik, ki razširi vpogled v življenjski položaj otroka. Tako raziskava opozarja na pomen in občutljivost za partnersko sodelovanje in na participatorno k uporabniku naravnano socialno pedagoško delo ter raziskovanje.</dc:description><dc:publisher>[J. Hajdinjak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 22:05:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
