<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105327"><dc:title>Odnos osnovnošolcev v Savinjski dolini do biologije in njihovo znanje o procesu fotosinteze</dc:title><dc:creator>Tajnšek,	Ksenija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odnos do biologije</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>fotosinteza</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Fotosinteza je v učnih načrtih eden od ključnih konceptov, vendar se zaradi abstraktnosti in težavnosti te teme pri učencih razvije o njej veliko naivnih in napačnih predstav. Niti z ustreznim poučevanjem se teh predstav v miselni shemi ne da zlahka spremeniti, ker so pregloboko zakoreninjene. Lahko pa učitelj s svojim načinom dela v razredu in z odnosom do predmeta bistveno prispeva k preoblikovanju napačnih miselnih shem učencev o fotosintezi in k pridobivanju novih informacij.
V življenju se oblikujejo odnosi, ki pomembno vplivajo na posameznikovo doživljanje sebe, drugih in predmetov. Najrazličnejši dejavniki, ki jim je posameznik vede ali nevede izpostavljen, vplivajo na oblikovanje teh odnosov. Na oblikovanje odnosov v času šolanja pomembno vplivajo učitelji s svojim delom, sovrstniki ter klima, ki vlada na šoli in v razredu.
Cilj naše raziskave je bil dobiti vpogled v znanje sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev o procesu fotosinteze. Zanimal nas je tudi odnos učencev do biologije, pouka biologije in fotosinteze. Iskali smo razlike v znanju o procesu fotosinteze in v odnosu do biologije in pouka biologije med učenci različnega spola, razreda in šole. Želeli smo tudi ugotoviti, ali obstaja povezava med odnosom do biologije kot celote in znanjem učencev o procesu fotosinteze.
Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah v Savinjski dolini. Naš vzorec je sestavljalo 192 učencev sedmih, osmih in devetih razredov. Učenci so na anonimnem preizkusu znanja odgovorili na devet vprašanj izbirnega tipa. Na anketnem delu vprašalnika pa smo z Likertovo lestvico stališč ocenili stopnjo strinjanja s štirimi trditvami, s katerimi smo preverjali odnos do fotosinteze, in s 36 trditvami, ki so se navezovale na njihov odnos do biologije in pouka biologije.
Učenci so na preizkusu znanja pokazali zadovoljivo znanje o procesu fotosinteze, saj so skupno dosegli 63,2-odstotno uspešnost. Učenci najslabše poznajo glavno funkcijo fotosinteze, saj jo vidijo v tvorbi kisika in ne v tvorbi glukoze. Fantje so odgovarjali pravilneje kot dekleta. Sedmošolci so pokazali boljše znanje o procesu fotosinteze kot devetošolci in ti boljšega kot osmošolci. Med učenci različnih šol ni bilo razlik v znanju.
Učenci so izrazili pozitiven odnos do pouka biologije in biologije kot stroke. Med spoloma nismo našli statistično pomembnih razlik v odnosu do pouka biologije. Učenci sedmih razredov imajo pozitivnejši odnos do pouka biologije kot učenci osmih in devetih razredov. Med učenci različnih šol ni razlik v odnosu do pouka biologije.
Učenci imajo pozitiven odnos do procesa fotosinteze. Razlike v odnosu do fotosinteze so med učenci različnih šol in med učenci različnih razredov (sedmošolci imajo pozitivnejši odnos). Med spoloma nismo našli razlik v odnosu do fotosinteze.
Ugotovili smo, da obstaja povezava med znanjem o procesu fotosinteze in odnosom do biologije kot stroke in pouka biologije. Učenci z boljšim znanjem o fotosintezi imajo pozitivnejši odnos do biologije.</dc:description><dc:publisher>[K. Tajnšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 22:05:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105327</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
