<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105321"><dc:title>Odnos učencev do tehnike in tehnologije ter okolja</dc:title><dc:creator>Bevk,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>odnos do okolja</dc:subject><dc:subject>vzdržno okolje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Živimo v svetu, kjer nas na vsakem koraku obkroža sodobna tehnologija, hkrati pa smo soočeni tudi s številnimi okoljskimi težavami, ki se vedno pogostejše in predstavljajo grožnjo za normalno življenjsko okolje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo podali nekaj dejstev o odnosu tehnike in tehnologije, ki je bil že raziskovan v nekaterih delih. Predstavili smo komponente, iz katerih je omenjeni odnos sestavljen, in glavne dejavnike, ki na ta odnos vplivajo. Kasneje smo se posvetili tudi okoljski problematiki v šolstvu. Osredotočili smo se predvsem na učne načrte predmetov, ki se pojavljajo v obdobju devetih let, kolikor traja osnovno izobraževanje v naši državi. Na koncu smo predstavili tudi dobre prakse, ki so pri nas prisotne na področju varovanja okolja.

Dotaknili smo se tudi odnosa do okolja in tudi tu opisali dejavnike, ki na omenjeni odnos vplivajo. Zatem smo se posvetili tujini in opisali, kakšen odnos do okolja imajo učenci v nekaterih drugih državah.

Glavni del magistrskega dela smo nato posvetili merjenju odnosa do tehnike in tehnologije in okolja ter interpretaciji rezultatov, pridobljenih z vprašalnikom, ki smo ga zasnovali posebej za namen našega magistrskega dela, pri čemer smo uporabili že uveljavljene vprašalnike za merjenje odnosa do tehnike in tehnologije ter okolja. Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odnos učencev do raziskovanih področij in ali med njima obstajajo kakšne povezave. 
	
Najprej smo iskali razlike glede na spol in starost, nato smo se posvetili korelacijam. Ugotovili smo, da učenci kažejo nadpovprečno pozitiven odnos do obeh področij, saj so v kategorijah, kjer je to pričakovati, dosegali povprečno število točk, višje od aritmetične sredine, ki je znašala 2,5 točke. Ugotovili smo tudi, da ima na druge kategorije tako odnosa do okolja kot tudi odnosa do tehnike in tehnologije največji vpliv kategorija, ki predstavlja zadovoljstvo učencev s poukom tehnike in tehnologije. 

Kljub temu, da smo ugotovili močno pozitiven odnos do tehnike in tehnologije ter okolja, smo predlagali nekaj vsebin, s pomočjo katerih lahko omenjena odnosa še dodatno izboljšamo. Kot predloge smo uporabili predvsem dobre prakse, ki jih uporabljajo v tujini. Pri tem nismo spregledali dobre prakse, ki se uspešno uveljavlja tudi pri nas in s pomočjo katere bodo lahko v prihodnje šole nadgrajevale pozitiven odnos učencev predvsem do okolja. Ta dobra praksa je gozdna pedagogika, ki jo pri nas vpeljujejo raziskovalci Gozdarskega inštituta in jo tržijo pod imenom Gozd eksperimentov. Gozdna pedagogika je zaradi načina dejavnega poučevanja zagotovo področje, ki bo imelo pri izboljševanju odnosa do okolja v prihodnje veliko vlogo.</dc:description><dc:publisher>[M. Bevk]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 22:05:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105321</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
