Tkanje in tekstura v slikarstvuČuk, Živa (Avtor) Jerčič Jakob, Anja (Mentor) Potočnik, Robert (Komentor) tkanječut tipateksturatekstilna umetnostumetnost materijeV sodobnem slikarstvu je izrazni spekter umetnika zelo širok, začenši z izborom likovne tehnike. Sama sem za avtorski opus izbrala tehniko tkanja. Tkanje je obrt, ki zahteva veliko stopnjo ročnih spretnosti, natančnosti in vztrajnosti, kar je v nasprotju s tehnološko dobo v kateri živimo, kjer potreba po znanju ročnih spretnosti ni več esencialna. Poleg tkanja, je za moja dela značilna tudi tekstura, ki nastane kot posledica tkanja in kasnejših barvnih poseganj v sliko. Kljub temu, da sloni tkalska dejavnost na obrti, je zastopana tudi na umetniškem področju. Sami začetki tkanja v slikarstvu segajo že v srednji vek z izdelavo tapiserij. V kasnejših obdobjih se je uporaba tekstila, kot tudi samega tkanja pri slikarstvu, zelo razširila. Glede na dejstvo, da v sodobni umetnosti ni meje glede nabora likovnih materialov in tehnik, bi to lahko likovni pedagogi v veliki meri izrabljali. Sama sem tkanje, ki ne sodi v klasična slikarska izražanja, prenesla v pouk likovne umetnosti. Raziskava je bila izvedena na treh nivojih. V prvem likovno-praktičnem sklopu sem raziskovala izrazne zmožnosti tkanja. V drugem teoretičnem delu sem raziskala različne uporabe tekstila in tkanja v slikarstvu ter svojim delom poiskala vzporednice z deli priznanih avtorjev. V tretji sklop, ki vključuje kvalitativno raziskavo, pa sem tehniko tkanja vnesla v pouk likovne umetnosti šestega razreda osnovne šole. Z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja sem izvedla analizo mnenj učencev do zadane likovne tehnike.[Ž. Čuk]20182018-11-21 22:04:45Magistrsko delo/naloga105308sl