<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105303"><dc:title>Kakovost življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju z njihove perspektive</dc:title><dc:creator>Sunčič,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>varstveno-delovni center</dc:subject><dc:subject>institucija</dc:subject><dc:subject>bivanje doma</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrsko delo predstavi kakovost življenja odraslih z motnjami v duševnem razvoju, ki bivajo doma, in tistih, ki bivajo v instituciji. Kakovost življenja je analizirana z vidika oseb z motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR), ki se vsakodnevno aktivno vključujejo v varstveno-delovni center.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstaja razlika v kakovosti življenja med obema skupinama in na katerih področjih bo ta razlika najbolj izstopala. V teoretičnem delu smo preučevali področja, ki vplivajo na kakovost življenja posameznika, in zakaj je kakovost življenja pomemben dejavnik v življenju. Izpostavili smo področje izobraževanja odraslih z motnjami v duševnem razvoju, kakor tudi možnosti zaposlitve in bivanja.
V empiričnem delu smo izvedli kvantitativno analizo podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih oseminpetdeset oseb, od tega osemindvajset uporabnikov, ki živijo v instituciji, in devetindvajset uporabnikov, ki živijo doma. Schalock (1997) je opredeli osem področij kakovosti življenja: dobro emocionalno počutje, medsebojni odnosi, materialna blaginja, osebnostni razvoj, dobro fizično počutje, samoodločanje, vključevanje v okolje in pravice. Vsa ta področja smo analizirali s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 24 vprašanj. Analiza rezultatov pri večini področij ni pokazala statistično pomembnih razlik v kakovosti življenja med skupino odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki bivajo v instituciji, in tistimi, ki bivajo doma. Pomembna razlika se je pokazala le na področju socialne vključenosti. Osebe z MDR, ki živijo doma, se manj socialno vključujejo v okolje kot uporabniki, ki živijo v instituciji. Na osnovi dobljenih rezultatov smo pripravili smernice za večje vključevanje v okolje za osebe z MDR, ki živijo doma in se vsakodnevno vključujejo v aktivnosti varstveno-delovnega centra.</dc:description><dc:publisher>[J. Sunčič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 22:04:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105303</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
