<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105294"><dc:title>Stroški postopka - primerjalnopravni pogled</dc:title><dc:creator>Levstek,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stroški postopka</dc:subject><dc:subject>delitev bremena stroškov</dc:subject><dc:subject>financiranje pravde</dc:subject><dc:subject>brezplačna pravna pomoč</dc:subject><dc:subject>dostop do sodnega varstva</dc:subject><dc:description>Med postopkom in zaradi njega nastajajo stroški, ki so glede na višino, transparentnost in predvidljivost pomembna okoliščina pri iskanju sodnega varstva posameznikovih interesov. Vprašanja stroškov in financiranja postopka so pomembna tako za stranke in posrednike v sporu kot tudi širše. Cenovna dostopnost namreč spada med bistvene parametre uspešnega pravosodnega sistema, primerjava s tujimi ureditvami pa pokaže izstopajoče trende in ceno pravdanja onkraj meja. 
Glavni viri stroškov so sodni stroški, nagrade odvetnikov in stroški izvajanja dokazov. Večina sistemov jih v osnovi deli skladno z izidom pravde, kar pa ne pomeni, da je zmagovalec v praksi popolnoma kompenziran – treba je upoštevati tudi številne izjeme in modifikacije, ki jih ureditev predvideva. 
Poleg tega, kdo na koncu nosi stroške, je bistveno, kolikšno višino dosegajo. Največji del predstavljajo nagrade odvetnikov, katerih povračilo je običajno omejeno s tarifnim sistemom – z orodjem za zagotavljanje predvidljivosti stroškov. Ureditve odvetniških nagrad nakazujejo težnjo po liberalizaciji pravil zanje. 
Svetovni trendi kažejo, da se civilni pravosodni sistem pospešeno komercializira. Pravdanje je skoraj povsod veliko finančno breme, če ne absolutno, pa relativno, glede na vrednost spora, in predstavlja grožnjo dostopu do sodnega varstva. To velja predvsem za stroške, ki so nesorazmerni z vrednostjo spora. V odziv temu je večina jurisdikcij razvila mehanizme za razporeditev finančnega tveganja pravde. Slednji poleg tradicionalne državne pravne pomoči obsegajo tudi modernejša pravna zavarovanja, skupinske tožbe, financiranje s strani tretjih, ki na pravdanje gledajo kot na investicijsko priložnost, ipd.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 07:45:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105294</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
