Metabolni odziv plodov jablane (Malus domestica Borkh.) na fiziološke motnjeČebulj, Anka (Avtor) Veberič, Robert (Mentor) jabolkafiziološke motnjeprimarni metabolitisekundarni metabolitisončni ožigisteklavostgrenka pegavostskaldV nalogi smo želeli z analizo metabolitov preveriti odziv plodov jablane (Malus domestica Borkh.) na izbrane fiziološke motnje (sončni ožigi, steklavost, grenka pegavost in skald). Pri nekaterih fizioloških motnjah smo določili tudi encimsko aktivnost in izražanje genov fenilpropanoidne/flavonoidne poti ter določili aktivnost polifenol oksidaz (PPO) in peroksidaz (POX). V raziskavah smo za določanje vsebnosti metabolitov uporabili metode UV-VIS, HPLC in HPLC-MS, aktivnost encimov smo določali s pomočjo spektrofotometrije, radiografskega skeniranja TLC in izražanja genov z metodo RT-qPCR. Ugotovili smo, da odziv plodov na fiziološke motnje ni enoten. Pri skoraj vseh fizioloških motnjah se je vsebnost hidroksicimetnih kislin povečala v prizadetem tkivu, razen pri steklavosti. Splošno večjo vsebnost vseh fenolnih spojin smo opazili v pegah grenke pegavosti, medtem ko je bila vsebnost antocianinov in flavonolov v kožici nad pego manjša, je bila vsebnost slednjih pri ožigih močno povečana. Med najbolj zanimivimi in hkrati najmanj raziskanimi odzivi je vsebnost dihidrohalkonov v povezavi s fiziološkimi motnjami. Pri steklavosti, sončnih ožigih in v pegi pri grenki pegavosti je bila njihova vsebnost v prizadetem tkivu večja od vsebnosti v neprizadetem tkivu. Izkazalo se je, da je bila tudi aktivnost encima P2'GT večja v plodu s steklavostjo v primerjavi s plodovi brez steklavosti. Pri ostalih določenih encimih fenilpropanoidne/flavonoidne poti (PAL, CHS/CHI, FHT, FLS in F3’GT) v poskusu s steklavostjo nismo ugotovili razlik v aktivnosti med obravnavanji. Razvoj steklavosti se odraža tudi v kožici prizadetih plodov, kar lahko služi v pomoč pri razvijanju cenovno ugodnih metod razvrščanja plodov. Najbolj neenoten odziv na fiziološke motnje je bil v skupini flavanolov. Pri skaldu smo ugotovili povečano izražanje genov fenilpropanoidne/flavonoidne poti (MdCHS, MdCHI, MdFHT, MdANS in MdUFGT) v kožici s skaldom, ki pa se ni odražala v večji aktivnosti encimov (PAL, FHT, CHS/CHI, DFR). Pri nastanku fizioloških motenj smo ugotovili tudi večjo aktivnost POX v steklavem mesu ter na mestu sončnih ožigov, medtem ko je bila aktivnost POX pri skaldu manjša. Aktivnost encima PPO smo določali pri nastanku skalda in steklavosti in v obeh primerih smo ugotovili večjo aktivnost v prizadetem tkivu.20182018-11-21 07:45:01Doktorsko delo/naloga105288sl