<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105287"><dc:title>Teorija kritičnega obdobja in njeni vplivi na poučevanje in učenje angleščine kot tujega jezika</dc:title><dc:creator>Blagovič,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skela,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>teorija kritičnega obdobja</dc:subject><dc:subject>starost</dc:subject><dc:subject>mlajši učenci</dc:subject><dc:subject>zgodnje učenje tujih jezikov</dc:subject><dc:description>Po kratki obravnavi glavnih značilnosti usvajanja prvega in drugega jezika se magistrsko delo osredotoči na teorijo kritičnega obdobja. Le-ta predvideva, da starost igra ključno vlogo pri učenju jezikov in da obstaja omejen časovni razpon, med katerim se lahko človek uspešno nauči jezikov. Prepričanje, da zgoden začetek prinese boljše dolgoročne rezultate, je v veliki meri vplivalo na poučevanje in učenje tujih jezikov. Starost, pri kateri se začne vpeljevanje tujih jezikov v šole, se je znižala, kar je pripeljalo do pomembnih sprememb nacionalnih učnih načrtov v državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Zaradi zgodnjih tečajev ali posebnih programov so otroci angleškemu jeziku izpostavljeni zelo zgodaj. Uradno se poučevanje angleščine kot izbirnega šolskega predmeta začne že v prvem letu osnovnega izobraževanja, v drugem razredu pa je učenje tujega jezika že obvezno. Učitelji morajo posledično prilagoditi svoje metode mlajšim učencem in upoštevati njihove razvojne posebnosti. Kljub temu pa rezultati ankete, ki sem jo izvedla, kažejo, da niti učitelji niti starši niso izrazito proti zgodnjemu učenju tujih jezikov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 07:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105287</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
