Ekonomičnost teka z vidika postavitve stopalaPenić, Nenad (Avtor) Škof, Branko (Mentor) tekekonomičnost tekadejavniki ekonomičnostinačin postavitve stopalaPri teku na dolge proge učinkovitost določajo tri glavne determinante in sicer: VO2max, hitrost pri anaerobnem pragu in ekonomičnost teka. Ekonomičnost teka je definirana kot energijska potreba za določeno hitrost submaksimalnega teka in je izražena kot VO2submax pri določeni hitrosti teka. Ekonomičnost predstavlja pomembno fiziološko meritev za vzdržljivostne športnike, še posebej za tekače na dolge proge. V diplomski nalogi so opisane: meritve ekonomičnosti teka in dejavniki, ki vplivajo na ekonomičnost teka (s poudarkom na postavitvi stopala na tla) ter intervencije za izboljšanje ekonomičnosti teka. Kljub temu, da je ekonomičnost teka preprosta za merjenje in dokaj zanesljiva, je očitno, da nanjo vplivajo različni presnovni, kardiorespiratorni, biomehanični in živčnomišični dejavniki vsakega posameznika. Mnogi od dejavnikov, ki vplivajo na ekonomičnost se lahko prilagodijo s pomočjo treninga in/ali drugih intervencij, kar vpliva na boljšo ekonomičnost teka. Med biomehanične dejavnike ekonomičnosti teka spada tudi način postavitve stopala na podlago. Način postavitve stopala se nanaša na začetni kontakt na podplatu, s katerim se tekač najprej dotakne tal. Pri tekačih so najpogostejši trije načini postavitve stopala na tla in sicer postavitev stopala na peto (RFS), postavitev na srednji del stopala (MFS) in postavitev na sprednji del stopala (FFS). Zadnje čase je med tekači in raziskovalci veliko zanimanja glede učinka različnih načinov postavitve stopala na ekonomičnost teka. Iz pregledanih študij je razvidno, da način postavitve stopala na podlago, kot samostojni dejavnik, ne vpliva na ekonomičnost teka. Čeprav so bili nekateri načini postavitve stopala na podlago v posameznih študijah bolj ekonomični, so se te ugotovitve sklicevale tudi na druge dejavnike kot so: določeni koti pri teku, hitrost teka.20182018-11-16 07:20:02Diplomsko delo/naloga105261sl