Kombinacija radioterapije s tarčnim zdravilom vemurafenib pri melanomskih celicah in vitroSmešnik, Maja (Avtor) Serša, Gregor (Mentor) Todorović, Vesna (Komentor) brafkombinirano zdravljenjemaligni melanomobsevanjeradioterapijavemurafenibCHL-1SK-MEL-28Uvod: Maligni melanom je vrsta kožnega raka, ki se razvije iz maligno transformiranih melanocitov v epidermisu kože. Bolezen velja za eno bolj agresivnih in na zdravljenje neobčutljivih malignih obolenj. Pri zdravljenju malignega melanoma se poleg standardnih metod zdravljenja uveljavljajo tudi novejše metode. Ena od teh je tarčno zdravljenje. Tarčno zdravilo pri zdravljenju malignega melanoma je Zelboraf; zdravilna učinkovina je vemurafenib. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se s kombinacijo radioterapije in vemurafeniba pri malignem melanomu z in brez prisotne mutacije v genu braf zmanjša delež preživelih celic v primerjavi s posamezno izpostavitvijo celic radioterapiji in vemurafenibu. Ugotoviti želimo, katera vrsta celic je na kombinacijo bolj občutljiva. Metode dela: Pri deskriptivni metodi dela smo pregledali obstoječo relevantno domačo in tujo strokovno literaturo v podatkovnih bazah, ki je bila objavljena v recenziranih revijah. Ključne besede iskanja so bile: BRAF inhibitors, combination of BRAF inhibitors and radiotherapy, CHL-1, SK-MEL-28, melanoma. Pri empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo test klonogenosti. Eksperimente smo opravili na dveh melanomskih celičnih linijah SK-MEL-28 in CHL-1 in vitro. Rezultati: Ugotovili smo, da je stopnja preživetja celic SK-MEL-28 z mutacijo v genu braf ob izpostavitvi vemurafenibu in pri kombinaciji obsevanja z vemurafenibom nižja od preživetja celic CHL-1 brez mutacije. Pri celični liniji SK-MEL-28 smo opazili citotoksični učinek vemurafeniba, medtem ko pri celični liniji CHL-1 citotoksičnega učinka nismo opazili niti pri najvišjih koncentracijah. To kaže na selektiven učinek vemurafeniba v prisotnosti mutacije braf. Pri kombinirani izpostavitvi celic SK-MEL-28 obsevanju z vemurafenibom smo opazili, da je stopnja preživetja celic manjša kot pri posameznemu načinu izpostavitve. Stopnja preživetja celic SK-MEL-28 pri dozi 2 Gy ter koncentraciji vemurafeniba 0,05 µM je bila 40-odstotna. Razprava in sklep: Rezultati raziskave kažejo, da so melanomske celice SK-MEL-28 s prisotno mutacijo braf bolj občutljive na kombinirano zdravljenje obsevanja z vemurafenibom kot melanomske celice CHL-1 brez mutacije braf. Zaradi potencialnega sinergističnega učinka teh dveh metod zdravljenja je njuna kombinacija pri zdravljenju malignega melanoma z mutacijo braf smiselna. Rezultati so bili pridobljeni na primeru dveh celičnih linij in vitro. Za podrobnejšo analizo kombiniranega zdravljenja malignega melanoma z radioterapijo in vemurafenibom bi bilo smiselno raziskavo razširiti tudi na druge celične linije malignega melanoma tako in vitro kot tudi in vivo. Raziskave z višjimi koncentracijami vemurafeniba bi lahko zagotovile boljše rezultate opazovanj zdravljenja.20182018-11-13 08:58:44Magistrsko delo/naloga105232sl