MODELI KAZNOVALNE POLITIKE V SLOVENIJI IN IZBRANIH DRŽAVAHMočnik, Vanja (Avtor) Durnik, Mitja (Mentor) zgodovina kaznovanjakaznovalne teorijeSlovenijaHrvaškaŠvedskarehabilitacijazaporniška pravilaVedi, ki poleg izvrševanja kazenskih sankcij preučuje tudi namene kaznovanja ter kaznovalne politike, rečemo penologija. Nekje do časa po 2. svetovni vojni je bil namen kaznovanja zastraševanje. Kazni so izvajali javno, prisotno je bilo mučenje. V času po 2. svetovni vojni pa se je začela razvijati nova ideja o kaznovanju zapornikov, po kateri danes deluje že večina zapornih ustanov. Skozi zgodovino sta se razvili tudi dve temeljni teoriji kaznovanja, ki sta si nasprotni. Prva trdi, da je namen kaznovanja v zastraševanju, maščevanju ter strogih oblikah kaznovanja, druga pa ravno obratno, da je namen kaznovanja rehabilitacija zapornika. V diplomskem delu bom obravnavala tri države, in sicer Slovenijo, Hrvaško ter Švedsko. Opisala bom njihovo kaznovalno politiko, nato pa jih primerjala med seboj na podlagi zapisov o zaporskih pravilih, ki veljajo v posamezni izbrani državi. Cilj diplomskega dela je raziskati razvoj kazenskih sankcij od praskupnosti do danes, opisati ključni teoriji, ki sta se razvijali vzporedno, ter predstaviti kazensko politiko izbranih držav, nato pa jih med seboj še primerjati glede na zaporniška pravila, ki tam veljajo. Ugotovitve diplomskega dela so, da se je namen kaznovanja skozi čas postopoma razvijal – od krutih javnih usmrtitev do prevzgojnih zapornih kazni. V tem času sta se razvili tudi dve temeljni teoriji kaznovanja – absolutna ter relativna. Slednjo uporabljajo Slovenija, Hrvaška ter Švedska; to so države, v katere sem se usmerila, raziskala njihova zaporniška pravila ter ugotovila, da ni opaziti vidnejših razlik v njihovem izvajanju.20182018-11-12 09:35:08Diplomsko delo/naloga105221sl