<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105219"><dc:title>Znanje prve pomoči med športnimi plezalci</dc:title><dc:creator>Kadić,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>nezavestna oseba</dc:subject><dc:description>Uvod: Za športno plezanje, ki se je najprej razvilo kot smer alpinizma, se je v Sloveniji povečalo zanimanje v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Deli se na balvansko in težavnostno plezanje (v naravi ali v dvorani) ter na športno plezanje večraztežajnih smeri. Z večjo popularnostjo in večjim številom udeležencev se pri športnem plezanju povečuje tudi število nastalih poškodb. Tako športni plezalci – tekmovalci kot tudi osebe, ki se ukvarjajo s poučevanjem športnega plezanja, morajo znati hitro in pravilno ukrepati in ustrezno dajati prvo pomoč. Namen: Ugotoviti raven teoretičnega znanja prve pomoči vaditeljev, inštruktorjev in trenerjev športnega plezanja ter športnih plezalcev s pridobljenim nazivom s strani Komisije za športno plezanje, pri najpogostejših poškodbah nastalih pri športnem plezanju. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil preko e-pošte in družabnih omrežij posredovan športnim plezalcem z nazivom ter vaditeljem, inštruktorjem in trenerjem športnega plezanja po celotni Sloveniji. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 288 anketirancev, od tega 191 športnih plezalcev s pridobljenim nazivom in 97 oseb, ki se ukvarjajo s poučevanjem športnega plezanja (pedagoška skupina). 82 % oseb iz pedagoške skupine in 75 % športnih plezalcev pozna pravilno ravnanje v primeru udarca. 31 % vseh anketirancev bi imobilizaciji roke ob zlomu nadlahtnice dodalo še hlajenje in obvezo. 61 % športnih plezalcev in 75 % oseb iz pedagoške skupine bi nezavestno osebo s sumom na poškodbo hrbtenice, ki diha, pustili na miru in poklicali 112. Razprava in zaključek: Tako športni plezalci, kot osebe iz pedagoške skupine so pokazale, da je njihovo teoretično znanje prve pomoči zadovoljivo, uspešnejši pa so bili anketiranci iz pedagoške skupine. Določene vsebine prve pomoči (oskrba ran in udarnin) anketirani zelo dobro poznajo. Najnižja raven znanja je bila ugotovljena v zvezi s temeljnimi postopki oživljanja in pristopom k poškodovancu ter pri ukrepih pri nezavestni osebi, ki diha in pri kateri sumimo na poškodbo hrbtenice. Znanje prve pomoči je pomembno, saj z njegovo pomočjo lažje prepoznamo vrsto poškodbe in pravilno ukrepamo, kar pripomore k hitrejši vrnitvi posameznika v šport. Smiselno bi bilo preveriti tudi praktično znanje prve pomoči športnih plezalcev in oseb iz pedagoške skupine.</dc:description><dc:publisher> [K. Kadić]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-11 07:46:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
