Vpliv metformina na rakave celice v kulturi v odvisnosti od razpoložljivih hranilBizjak, Maruša (Avtor) Pavlin, Mojca (Mentor) Pirkmajer, Sergej (Komentor) metabolizem rakavih celicmetformin2-deoksi-D-glukozaAMPKcelice raka dojkekoncentracija hranilluščenje živih celicMetformin se uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni in nedavne raziskave so nakazale, da ima morda protirakave učinke. Cilj doktorske disertacije je bil proučiti delovanje metformina na rakave celice v odvisnosti od razpoložljivih hranil v gojišču. Pri tem smo primerjali učinke metformina na klasični enoslojni kulturi z učinki na tumorskih sferoidih. Z uporabo različnih metod za določanje števila, proliferacije, živosti celic in deleža mrtvih celic smo določili, da pomanjkanje piruvata, neesencialnih aminokislin in glukoze poveča učinek metformina na celice MDA-MB-231. Pri pomanjkanju piruvata in/ali glukoze je pri celicah MDA-MB-231 izpostavljenih metforminu nastopila energijska kriza, ki je spodbudila aktivacijo AMPK, kar smo določili s prenosom western. Z uporabo različnih protokolov menjave gojišča in meritvami porabe glukoze smo pojasnili nasprotujoče si rezultate nekaterih raziskav, ki so proučevale učinek nižjih koncentracij glukoze (5–5,6 mM) na delovanje metformina na celice MDA-MB-231. Poleg tega smo povečali učinek metformina na celice MDA-MB-231, MCF-7 in PC-3 z uporabo inhibitorja glikolize, 2-deoksi-D-glukoze (2-DG). Nepričakovano smo opazili, da kombinacija 2-DG in metformina pri 5,6 mM glukozi poveča delež živih odluščenih celic MDA-MB-231 in MCF-7, kar bi bilo lahko pomembno pri razumevanju vpliva presnovnih sprememb na proces metastaziranja rakavih celic.20182018-11-10 07:45:02Doktorsko delo/naloga105207sl