Analiza napadalne taktike slovenske košarkarske reprezentance v izločilnem delu evropskega prvenstva leta 2017Cerkovnik, Simon (Avtor) Erčulj, Frane (Mentor) košarkaevropsko prvenstvoslovenska reprezentancataktikaanaliza napada.Slovenska košarkarska reprezentanca je leta 2017 v Istanbulu osvojila naslov evropskega prvaka. V magistrskem delu sem analiziral značilnosti slovenskih igralcev, njihovo igralno učinkovitost v napadu, obenem pa tudi značilnosti igre celotne ekipe v napadu in strukturo napadov. Pri tem sem si pomagal z uradno statistiko in video posnetki štirih tekem zaključnega (izločilnega) dela tekmovanja. Ugotovil sem, da je bila slovenska reprezentanca, kar se tiče telesne višine igralcev v povprečju najnižja, hkrati pa povprečju najmlajša. Igralci slovenske reprezentance so bili boljši od svojih nasprotnikov v večini osnovnih kazalcev učinkovitosti na vseh tekmah, razen v številu skokov in izgubljenih žog, kar pa očitno ni v večji meri vplivalo na rezultatsko uspešnost. Slovenska igra je bila zelo hitra, kar je običajno vzrok večjega števila izgubljenih žog, vendar pa tudi ostale ekipe v tem elementu niso bile uspešnejše. Na rezultatsko uspešnost slovenske reprezentance je po našem mnenju vplivalo veliko število osebnih napak nasprotnikov oziroma natančneje način storjenih osebnih napak nasprotnikov, zaradi česar so slovenski košarkarji dosegli 14,7 točk več iz prostih metov kot nasprotniki. Najbolj pomemben dejavnik, ki je vplival na osvojitev naslova evropskih prvakov, pa je bil po mojem mnenju zelo dober met iz igre slovenskih reprezentantov, saj je bil veliko boljši v primerjavi z preostalimi reprezentancami. Poleg zelo dobrega odstotka zadetih metov iz igre (47,6%), je slovensko reprezentanco odlikoval tudi zelo dober odstotek zadetih prostih metov (78,5%). Igralci Slovenije so v povprečju odigrali 51,8 postavljenih napadov na tekmo, 14,8 zgodnjih napadov, 4 protinapade in imeli povprečno 22,8 dodatnih napadov na tekmo, ki so jih dobili zaradi skoka v napadu ali male osebne napake nasprotnika. Napade so največkrat zaključili pod košem v coni 14, medtem ko v conah za tri točke so največkrat zaključili v coni 3. Slovenska reprezentanca je igrala v napadu odprto taktiko, hkrati pa z doslednim izvajanjem dogovorjene individualne in skupinske taktike zelo pripomogla h končni zmagi na prvenstvu. V igri slovenske reprezentance so zelo dobro prišle do izraza individualne kvalitete nosilnih igralcev, ki so s pomočjo soigralcev in z moštveno igro prihajali do lahkih metov oziroma lažjega zaključevanja napadov.20182018-11-04 07:20:10Magistrsko delo/naloga105166sl