Zavetišče za zavržene rastline / Festival Zavetišča za zavržene rastlineHrup, Anamari (Avtor) Grafenauer, Petja (Mentor) Kariž, Žiga (Mentor) Slikarstvo Umetnost Rastline Ekologija Igra v umetnosti Participatorna umetnost Risba Povezovanje z rastlinami Družbeno angažirana umetnost Magistrska nalogaV prvem delu naloge raziskujeva odnos med človekom in rastlino v Zahodnem svetu, in kako se je ta skozi zgodovino spreminjal, vse do današnjega časa. Zaradi vpliva ekološke in družbene krize ter znanstvenih odkritij je odnos med rastlinami in človekom privedel do diskurza, ki upošteva rastline kot živa bitja z določenimi pravicami, ki jih je treba upoštevati. Odnos do rastlin se izkazuje tudi v udomačevanju okrasnih rastlin, ki mu posvetiva poglavje. Nato se bolj podrobno usmeriva na sodobne teorije, ki govorijo o preseganju ločnic med naravo in kulturo ter na sodobne participatorne umetnostne prakse, ki se gibljejo med družbenim, socialnim, ekološkim in umetnostnim poljem. V osrednjem delu se posvetiva igri in modelom igre v umetnosti. Modeli igre, ki jih prevzemava, jih razvijava in si jih izmišljava avtorici projekta Zavetišče za zavržene rastline (Zavetišče) v sodelovanju z udeleženci, so eden od ključnih elementov delovanja projekta. Skozi predstavitev manifesta in analizo koncepta delovanja Zavetišča ter nekaterih pomembnejših projektov raziščeva na kakšen način se poslužujeva igre pri interakciji z gledalcem, ki v večini primerov ni več zgolj gledalec, temveč aktivni udeleženec oziroma soigralec. Včasih uvajava le rahlo modificirana pravila, ki ne spadajo v svet, v katerega s projektom vstopava ter s tem ustvarjava ‘svet igre’, ki ves čas prehaja med dvema realnostma. Osredotočiva se na igro kot umetniško strategijo, vlogo umetnic kot ‘vodij in režiserk’ igre, ter na različne vrste participacije udeležencev v projektu. V zaključnem delu primerjava umetniške prakse Zavetišča s sorodnimi projekti, v katerih ima rastlina bolj ali manj osrednjo vlogo. Nekaj pozornosti nameniva risbi, ki je pomembna praksa in sestavni del večine dejavnosti Zavetišča ter predstavlja enega od načinov, ki se v projektu uporabljajo za povezovanje z rastlinami. Na koncu opredeliva še glavne vidike delovanja Zavetišča pri povezovanju umetnosti in ekologije ter vzpostavljanja drugačnega odnosa do rastlin, okolja in povezovanja skupnosti.20182018-10-30 08:35:19Magistrsko delo/naloga105148sl