<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105134"><dc:title>Vsebnost trans maščobnih kislin v izbranih živilskih izdelkih na slovenskem tržišču</dc:title><dc:creator>Peče,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Abramovič,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rajko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>živila</dc:subject><dc:subject>trans maščobne kisline</dc:subject><dc:subject>maščobnokislinska sestava</dc:subject><dc:subject>nasičene maščobne kisline</dc:subject><dc:subject>nenasičene maščobne kisline</dc:subject><dc:subject>metilni estri maščobnih kislin</dc:subject><dc:subject>elaidinska kislina</dc:subject><dc:subject>vakcenska kislina</dc:subject><dc:subject>srčno-žilne bolezni</dc:subject><dc:subject>indeks aterogenosti</dc:subject><dc:subject>indeks trombogenosti</dc:subject><dc:description>V okviru magistrskega dela smo določili vsebnost trans maščobnih kislin (TMK) v 102 vzorcih različnih živilskih izdelkov, ki so prisotni na slovenskem tržišču. Vzorce smo razporedili v 10 skupin (jušni koncentrati, sladki namazi, instant kavni napitki, čokoladni izdelki, slani prigrizki, sladoledi, rastlinski nadomestki smetan, ocvrt krompirček, dunajski zrezki, hamburgerji) in jim določili maščobnokislinsko (MK) sestavo po AOAC 966.06 metodi s pomočjo plinske kromatografije ob uporabi in situ transesterifikacije. Med vsemi preiskovanimi vzorci je bilo 18 takšnih, v katerih delež TMK presega 2 % od skupnih maščob. To so izdelki, ki sodijo med slane prigrizke, jušne koncentrate in sladolede. Med vsemi analiziranimi skupinami živil vsebujejo največ TMK slani prigrizki. Ugotovili smo, da sedem od skupno desetih skupin vzorcev (jušni koncentrati, slani prigrizki, instant kavni napitki, hamburgerji, sladoledi, rastlinski nadomestki smetan in čokoladni izdelki) vsebuje več trans-C18:1 MK kot pa trans-C18:2. Jušni koncentrati, čokoladni izdelki in slani prigrizki vsebujejo največ t10-C18:1 in t9-C18:1, ki ju najdemo v delno hidrogeniranih rastlinskih oljih. Delež t11-C18:1 pa je najvišji v skupinah hamburgerji in sladoledi. V skupinah ocvrt krompirček in dunajski zrezki smo analizirali največ izomere t9,c12-C18:2, ki nastaja v visokih koncentracijah pri rafinaciji in cvrenju. Skupini instant kavni napitki in rastlinski nadomestki smetan sta se izkazali za najbolj aterogeni in trombogeni skupini živil.</dc:description><dc:publisher>[P. Peče]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-28 07:45:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105134</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
