Vpliv telesne vadbe na gibalne sposobnosti dečka z motnjo avtističnega spektra in težjo motnjo v duševnem razvojuPišek, Urša (Avtor) Karpljuk, Damir (Mentor) Hadžić, Vedran (Komentor) telesna vadbagibalne sposobnostimotnja avtističnega spektratežje duševne motnje»Motnje avtističnega spektra predstavljajo zelo kompleksen pojem motenj, ki vplivajo na veliko področij razvoja in onemogočajo normalen razvoj in funkcijo otroka. Vsak otrok z avtističnimi motnjami je drugačen, različen, unikaten in zdravila za tovrstno motnjo še ni« (Pišek, 2017). V magistrskem delu smo želeli ugotoviti vpliv telesne vadbe na gibalne sposobnosti dečka z motnjo avtističnega spektra in težjo duševno motnjo. Osnovni cilj magistrskega dela je bil raziskati kratkoročen vpliv telesne vadbe na motorične sposobnosti dečka z motnjo avtističnega spektra in težje motnje v duševnem razvoju. Izvedli smo študijo primera 10-letnega dečka z motnjo avtističnega spektra in težjo duševno motnjo. Individualno vadbo smo izvajali 1x/ tedensko v šolski telovadnici, vadba je bila strukturirana in načrtovana. Od meseca novembra 2016 do maja 2017 smo izvedli 25 vadb, ki so trajale približno 60 minut. Meritve smo izvedli 2 x, v mesecu novembru in mesecu maju. Za merjenje napredka smo uporabili direktno sprotno opazovanje z videoposnetkom, ki smo ga naredili v sklopu prvih vadb (peta vadbena enota) in na koncu (štiriindvajseta vadbena enota). Na posamezne gibalne elemente smo se osredotočili z rednim dnevniškim zapisom, ki smo ga izpolnili po vsaki vadbeni enoti. Pet različnih področij, ki so se nanašale na funkcioniranje in dnevno življenje smo preverili z modificirano lestvico sposobnosti za otroke z motnjo avtističnega spektra. Grobo motoriko smo preverili s testom grobe motorike TGMD-2. Po analizi videoposnetkov in direktnega opazovanja smo se osredotočili na opazovanje izboljšanja gibalnih sposobnosti, socialne interakcije, vedenja in komunikacije. Deček je bil na vadbi motiviran, dlje časa je vzpostavljal očesni stik in uporabljal več besedne komunikacije. Pri metodi dnevniškega zapisa smo se bolj osredotočili na gibalne naloge, ki jih je bolj suvereno izvajal iz ure v uro. Največji napredek je bil viden v koordinaciji in ravnotežju. Po oceni dveh kineziologov, razredničarke in staršev se je pokazalo izboljšanje tudi na področju igre in socialnih veščin, koordinacije, dnevnih aktivnosti in samoizražanja, kar smo merili s pomočjo modificirane lestvice za otroke z motnjami avtističnega spektra. Deček je v skupnih odstotkih lestvice motenj avtističnega spektra napredoval iz začetnih (42 %) na končnih (77,5 %). Največji napredek je pokazal na področju samoizražanja, ki je bilo v začetku zelo oteženo. S tem smo ugotovili, da se je individualna telesna vadba pri izbranem vzorcu izkazala kot učinkovita metoda za izboljšanje primarnih in sekundarnih motenj otroka z motnjo avtističnega spektra in težjo duševno motnjo. Pri meritvi grobe motorike s testom TGMD-2 je deček napredoval v primerjavi s prvim ocenjevanjem za 60 %.20182018-10-28 07:20:03Magistrsko delo/naloga105126sl