<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105122"><dc:title>Neprimerna skrb za ženske med porodom: nespoštljivost, zlorabe in kršenje avtonomije</dc:title><dc:creator>Potisek,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medikalizacija poroda</dc:subject><dc:subject>informiran pristanek</dc:subject><dc:subject>porodniško nasilje</dc:subject><dc:subject>travmatičen porod</dc:subject><dc:subject>podrejenost žensk</dc:subject><dc:description>Uvod: Porod je postal izjemno medikaliziran in nadzorovan proces, izkušnja in doživljanje ženske pa trivializirana. Narašča število raziskav o negativnih izkušnjah žensk, ki so bile med porodom deležne nespoštljivosti, zlorab in kršenja avtonomije. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti različne oblike neprimerne skrbi za ženske med porodom in njihove posledice ter osvetliti povezave neprimerne skrbi z družbeno podrejenostjo žensk in medikalizacijo nosečnosti in poroda. Metode dela: Pri pripravi diplomskega dela smo uporabili sistematični pregled literature, najdene s pomočjo baz podatkov, kot so CINAHL, Medline, Academic search complete in SocINDEX, dostopnih preko podatkovne zbirke EBSCOhost, vzajemne kataložne bibliografske baze podatkov COBIB.SI ter digitalne knjižnice Slovenije dlib.si. Iskanje je potekalo v angleškem in slovenskem jeziku, s ključnimi besedami childbirth, mistreatment, obstetric violence, disrespect and abuse, traumatic childbirth, autonomy ter porod, porodniško nasilje, travmatičen porod, nespoštljivost, zloraba, avtonomija. Rezultati: V kvalitativno sintezo je bilo vključenih 12 člankov. Identificiranih je bilo pet kategorij: definiranje in tipologija neprimerne skrbi, prakse neprimerne skrbi, posledice neprimerne skrbi, neprimerna skrb v kontekstu človekovih pravic ter posredni vzroki in dejavniki neprimerne skrbi. Kategorije so bile podrobneje razdelane in predstavljajo različne definicije neprimerne skrbi in različne dokumentirane prakse neprimerne skrbi: od fizične, spolne in verbalne zlorabe do stigmatiziranja in diskriminacije, neupoštevanja in kršenja strokovnih standardov, neustreznih odnosov med osebjem in žensko ter pogoji in omejitvami zdravstvenega sistema ter njihove posledice. Razprava in zaključek: Neprimerno skrb je težko jasno definirati, saj se neprimerne oblike le-te med seboj prekrivajo in prepletajo. Terminologija izpostavlja povezave med neprimerno oskrbo, neenakostjo in neenakopravnostjo žensk, spolnim nasiljem, medikalizacijo poroda in grožnjam pravic žensk. Predvsem medikalizacija nosečnosti in poroda je ključen koncept, potreben za širše razumevanje neprimerne obporodne oskrbe. Pri neprimerni obporodni oskrbi žensk gre za obliko kontrole in nasilja nad ženskami, kot tudi za obliko institucionalnega nasilja. Pri razmerjih moči med zdravstvenim osebjem in ženskami, lahko najdemo izrazite vzporednice z družbeno dominantnim položajem moških in podrejenim položajem žensk. Je kompleksen, sistemski pojav, ki zahteva multidisciplinarni pristop zdravstva, politike, prava, izobraževanja in civilnih združenj, nujno pa je nasloviti širše, strukturne vzroke.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-27 07:45:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105122</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
