<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105071"><dc:title>Vzroki neodločitve za cepljenje proti humanemu papilomavirusu in neudeležbo na ginekološkem pregledu ob povabilu na odvzem brisa materničnega vratu</dc:title><dc:creator>Gričar,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>humani papilomavirus</dc:subject><dc:subject>Papanicolaouov test</dc:subject><dc:subject>cepivo proti HPV in preventiva</dc:subject><dc:subject>ginekološki obisk</dc:subject><dc:subject>rak materničnega vratu</dc:subject><dc:description>Uvod: Zadnja leta so v porastu spolno prenosljive okužbe, predvsem okužba s humanim papilomavirusom. Število okužb s tem virusom strmo narašča, posledica okužbe pa je lahko tudi nastanek raka materničnega vratu. Da bi to preprečili, moramo poskrbeti za varno spolnost, zaščitimo pa se lahko tudi s cepljenjem. Kljub okužbi lahko nastanek predrakavih lezij materničnega vratu pravočasno odkrijemo in preprečimo z rednimi ginekološkimi pregledi in izvedbo Papanicolaouovega testa. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vzroke za neudeležbo na ginekološkem pregledu žensk ob povabilu na odvzem brisa materničnega vratu ter neodločitve za cepljenje proti humanemu papilomavirusu. Metode dela: Raziskava je temeljila na anonimnem anketnem vprašalniku, ki ga je izpolnilo 115 študentk iz zdravstvene (skupina A) in nezdravstvene (skupina B) fakultete v Ljubljani. Za statistično analizo in prikaz rezultatov sta bila uporabljena programa Microsoft Excel (verzija 2016) in SPSS (verzija 22.0.0.0). Izračunane so bile osnovne statistične vrednosti: mediana (M), povprečje (x̄), standardna deviacija (SD), hi-kvadrat (χ2) in p-vrednost. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da sta obe skupini seznanjeni s tem, kaj je humani papilomavirus, več kot polovica jih je seznanjena s tem, kdo se lahko okuži in kaj okužba povzroča. Razlika v znanju med skupinama A in B se je pokazala pri vprašanjih o obstoju cepiva (p = 0,010), kdaj lahko cepimo otroka (p = 0,040)  in kaj je Papanicolaouov test (p = 0,018), kjer so pričakovano bolje odgovarjale študentke skupine A. V skupini A se študentke popolnoma strinjajo s trditvijo, da se redno udeležujejo ginekoloških pregledov in izvedbe Papanicolaouovega testa (M = 1), medtem ko se v skupini B s tem strinjajo v večini (M = 2). Skupini A in B se v večini strinjata s trditvijo, da cepivo pomaga pri preprečevanju nastanka raka materničnega vratu (M = 2). Študentke skupin A in B se pretežno ne strinjajo, da je cepljenje nevarno in da lahko ogrozi zdravje in razvoj otroka (M = 3). Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da smo pri študentkah, ki so bile vključene v raziskavo, ugotovili zmanjšan nivo znanja na področju humanega papilomavirusa, cepljenja in pomena rednih ginekoloških pregledov z izvedbo Papanicolaouovega testa. Najbolj šibke so pri poznavanju cepljenja, možnosti okužbe s humanim papilomavirusom in kaj lahko ta povzroča. Najpomembnejši predlog k izboljšavi je vključevanje osveščenih in izobraženih medicinskih sester na vseh področjih zdravstvene nege.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-24 14:03:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105071</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
