Športna kariera in izobraževanje vrhunskih nordijskih športnikovKerštajn, Robert (Avtor) Doupona Topič, Mojca (Mentor) nordijski športnikišportizobraževanjemotivacijadvojna karieraSAMSAQ – EUtekmovalni sistemikvantitativno in kvalitativno raziskovanjeGlavni namen doktorske disertacije je bil prikazati značilnosti izobraževalnih in športnih sistemov na Norveškem, v Italiji in Sloveniji, ugotoviti, koliko motivacije imajo športniki za usklajevanje izobraževanja in športa, ter opozoriti na težave, ki jih imajo vrhunski nordijski športniki z dvojno kariero, in na podlagi tega oblikovati model za izobraževanje vrhunskih nordijskih športnikov na sekundarni in terciarni ravni v Sloveniji. Države članice Evropske unije imajo različne pristope do akademskega izobraževanja vrhunskih športnikov. Vse tri obravnavane države lahko štejemo med države, kjer vlada ni sprejela zakona, ki bi univerzam zapovedoval prilagoditve izobraževalnega sistema vrhunskim športnikom. Da bi preverili omenjene trditve, smo na vzorcu 174 vrhunskih nordijskih športnikov proučevali različne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost usklajevanja dvojne kariere vrhunskih športnikov.   Vprašalnik SAMSAQ – EU smo uporabili za ugotavljanje motivacije športnikov za izobraževanje, šport in dvojno kariero, raziskali smo tudi socialno-demografske značilnosti, pogoje za treninge in tekmovanja ter športno identiteto vrhunskih nordijskih športnikov. Poleg kvantitativnega dela raziskave smo s športniki opravili tudi 18 polstrukturiranih intervjujev, da bi pridobili dodatne informacije o značilnostih njihovega usklajevanja dvojne kariere, njihovih osebnostnih lastnostih in o njihovem razmišljanju o življenju po končani športni karieri. Rezultati raziskave kažejo, da športni sistemi v Sloveniji in Italiji, ne pa tudi na Norveškem, omogočajo zgodnje selekcioniranje, kar ne vpliva dobro na otrokov razvoj in pozitiven odnos do športa. Pri usklajevanju akademskih in športnih obveznostih so imeli največ težav italijanski in slovenski športniki (p = 0,000), saj predvsem čas, ki ga namenjajo treningu, močno omejuje njihov čas in energijo za izpolnjevanje študijskih obveznosti. Večjo motivacijo za študij smo v primerjavi z italijanskimi ugotovili pri norveških (p = 0,004) in slovenskih športnikih (p = 0,001), glede na športno panogo nismo ugotovili razlik, ženske pa so bolj motivirane za izobraževanje kot moški (p = 0,007). Športniki so visoko motivirani za doseganje rezultatov, večina njihovih ciljev je povezana s športom, glede na ugotovitve pa so vrhunski nordijski športniki zelo osredotočeni na šport (M = 4,02, SD = 0,78) in pogosto dajejo prednost športni karieri. Športniki so poudarili tudi, da jih količina dela, ki ga zahteva študij, ovira pri doseganju športnih ciljev. Med športniki iz obravnavanih držav nismo ugotovili statistično značilnih razlik v motivaciji za dvojno kariero, moški pa so bolj motivirani za dvojno kariero kot ženske. Ugotovimo lahko, da so vrhunski športniki visoko motivirani za šport in da za uspešno usklajevanje akademskih in športnih obveznostih nujno potrebujejo določene prilagoditve izobraževalnih institucij, saj se v nasprotnem primeru odločajo za opustitev študija in se (tudi zaradi omejenega časa športne kariere) večinoma raje popolnoma posvetijo športni karieri.20182018-10-23 12:29:10Doktorsko delo/naloga105047sl