<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105022"><dc:title>Revalvacija ocene tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti kloroformu kot stranskemu produktu dezinfekcije dvoranskih konvencionalnih bazenov s sladko vodo</dc:title><dc:creator>Glavan,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kloroform</dc:subject><dc:subject>DBPs</dc:subject><dc:subject>ocena tveganja</dc:subject><dc:subject>plavalci</dc:subject><dc:subject>dvoranski bazeni</dc:subject><dc:subject>izpostavljenost</dc:subject><dc:description>Uvod: Za uporabnike dvoranskih bazenov je kloroform zdravstveno problematičen saj ga mednarodna agencija za raziskovanje raka uvršča v skupino 2B, kot mogoče kancerogen za človeka. V dvoranskih bazenih obstajajo tri glavne poti izpostavljenosti kloroformu: (1) ingestija bazenske vode, (2) inhalacija zraku dvoranskega bazena in (3) dermalni kontakt z absorpcijo preko kože. Namen: Namen magistrskega dela je predstaviti oceno tveganja za zdravje zaradi dolgodobne izpostavljenosti kloroformu na primeru dvoranskih bazenov s sladko vodo, ki kot sredstvo za dezinfekcijo uporabljajo klorovo sredstvo in iz katerega se nato tvori kloroform. Metode dela: Izvedli smo oceno tveganja za kloroform na primeru dvoranskega bazena s sladko vodo, kjer se kot sredstvo za dezinfekcijo uporablja klorovo sredstvo. Na podlagi razpoložljivih podatkov smo ovrednotili vse 4 faze ocene tveganja: (1) identifikacijo dejavnika tveganja, (2) analiziali nevarnost kemikalije, (3) ocenili odziv na odmerek, (4) ocenili izpostavljenost ter določili tveganje ob različnih scenarijih izpostavljenosti po mednarodno uveljavljeni metodologiji, ki smo jo v določenih vsebinah smiselno modificirali. Rezultati: Ugotovili smo, da je tveganje pri vseh scenarijih inhalacijske izpostavljenosti kloroformu bistveno večje kot tveganje zaradi ingestije bazenske vode ali absorpcije kloroforma preko kože. Izračunana tveganja so bila pri vseh scenarijih za inhalacijsko izpostavljenost večja od sprejemljivega tveganja, kot to dopušča Svetovna zdravstvena organizacija (tveganje 1/100.000), izračunano tveganje je bilo najvišje pri tekmovalnih plavalcih. Kadar smo za izračun pri scenariju izpostavljenosti tekmovalnim plavalcem uporabili podatke realnih meritev koncentracij kloroforma v bazenski vodi in v zraku dvoranskega bazena tik nad vodno gladino smo ugotovili, da je bilo tveganje za več kot 1000x večje od še sprejemljivega tveganja. Razprava in zaključek: Rezultati izračunov tveganj zaradi izpostavljenosti kloroformu ob različnih scenarijih izpostavljenosti uporabnikov dvoranskih bazenov kažejo, da je tveganje zaradi inhalacije v slovenskih konvencionalnih dvoranskih bazenih s sladko vodo še posebej problematično. V bodoče bo potrebno bolje preučiti in nadzorovati kemična tveganja v dvoranskih bazenih, s poudarkom na zmanjševanju tveganj, povzročenih s kloroformom, trihalometani ali ostalimi stranskimi produkti kloriranja. To pa ne pomeni, da se lahko zanemari nadzor nad mikrobiološkimi in ostalimi tveganji v dvoranskih bazenih. Predlagamo, da se problematika kloroforma ne rešuje zgolj z nadzorom nad koncentracijo celokupnih trihalometanov v bazenski vodi, temveč naj se v bodoče opravlja tudi nadzor nad koncentracijami trihalometanov v zraku dvoranskih bazenov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-20 07:45:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105022</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
