<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105012"><dc:title>Pregled trgovske in storitvene dejavnosti na Čopovi ulici v 20. stoletju. Študija primera družbene stvarnosti v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Ravbar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Čopova ulica</dc:subject><dc:subject>preimenovanja</dc:subject><dc:subject>javni promet</dc:subject><dc:subject>stavbe ob Čopovi ulici.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je predstavljena zgodovina danes ene glavnih trgovskih ulic v Ljubljani – Čopove ulice. Svoj trgovski značaj je dobila z gradnjo kramarskih prodajalnic na njenem severovzhodnem delu sredi 19. stoletja. Pred začetkom t. i. Ljubljanskega bazarja, je bila to ena izmed ulic v predmestju Ljubljane, ki pa je vodila do Špitalskih mestnih vrat in bila zato tudi bolj prometna. Po njej je med leti 1901 in 1958 tekla prva proga tramvaja, kasneje jo je zamenjal avtobus. Čopova ulica je prva ljubljanska ulica, ki je bila zaprta za promet. Pogosto so ji tudi spreminjali ime. Sprva so jo imenovali Slonova ulica oz. Slonove ulice, nato Prešernova ulica, leta 1949 pa je dobila današnje ime. Glavni mejnik v urbanističnem razvoju Ljubljane je bil velikonočni potres leta 1895. Stavbe, ki stojijo ob Čopovi ulici, so bile večinoma zgrajene šele po potresu. V nalogi sem med arhivskih gradivom preučevala prvotne lastnike teh stavb in njihov razvoj.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-20 07:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105012</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
