<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104969"><dc:title>Razmerje med pravom Evropske unije in intra-EU bilateralnimi investicijskimi sporazumi</dc:title><dc:creator>Šteblaj,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodne investicije</dc:subject><dc:subject>intra-EU bilateralni investicijski sporazumi</dc:subject><dc:subject>Achmea</dc:subject><dc:subject>mednarodna investicijska arbitraža</dc:subject><dc:subject>avtonomija prava EU</dc:subject><dc:subject>prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva</dc:subject><dc:subject>posredna razlastitev</dc:subject><dc:subject>CETA.</dc:subject><dc:description>Veljavnost bilateralnih investicijskih sporazumov, sklenjenih med državami članicami EU (»intra-EU BIS«), je podvržena znatni pravni negotovosti. Evropska komisija že vrsto let poudarja, da tovrstni sporazumi pomenijo anomalijo na notranjem trgu, na drugi strani pa so investicijski arbitražni tribunali oblikovali jurisprudence constante o komplementarnosti varstva po intra-EU BIS in pravu EU. Trenja so dobila epilog v odločitvi Sodišča EU v zadevi Achmea, ki predstavlja bistven sodni mejnik glede vprašanja kompatibilnosti intra-EU BIS in prava EU. Sodišče je s sodbo, izdano v marcu 2018, ugotovilo, da arbitražna klavzula v intra-EU BIS nasprotuje avtonomiji prava EU, iz česar izhajajo obsežne posledice na investicijska razmerja v Evropski uniji.

Države članice morajo intra-EU BIS odpovedati ali jih spremeniti na način, da iz obsega izključijo možnost arbitražnega reševanja investicijskih sporov, obenem pa morajo zavrniti priznanje in izvršitev novih arbitražnih odločb, izdanih na podlagi intra-EU BIS. Investitorji bodo po odpovedi intra-EU BIS izgubili možnost uveljavljanja zahtevkov pred arbitražnimi tribunali, kot edini forum za reševanje investicijskih sporov jim preostanejo domača sodišča držav gostiteljic. Materialnopravne garancije, ki jih vsebujejo intra-EU BIS, so po pravu EU primerljive, pri čemer pa je razmerje med javnim in zasebnim interesom po pravu EU bolj uravnoteženo. Kako se bodo na ugotovljeno neskladnost odzvali arbitražni tribunali, je še neznanka, se pa kažejo indici, da se svoji pristojnosti niso pripravljeni odpovedati, vse dokler intra-EU BIS ne bodo prenehali, vključno s klavzulami o časovni omejitvi veljavnosti. Stopnja abstrakcije v jeziku odločitve Sodišča spravlja v negotovost tudi vzpostavitev investicijskega sistema sodnega varstva, kot ga predvideva CETA, prihodnost multilateralnega investicijskega sodišča ter generalno koherentnost sobivanja prava EU in mednarodnega investicijskega prava.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-19 07:45:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104969</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
