<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104900"><dc:title>Primerjava zagotavljanja prve pomoči med majhnimi in srednjimi podjetji</dc:title><dc:creator>Ošlak,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oder,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>omarica za prvo pomoč</dc:subject><dc:subject>poškodbe pri delu</dc:subject><dc:description>Uvod: Tveganj za nastanek nezgod oziroma poškodb pri delu ali nenadnih obolenj v delovnem okolju ni mogoče popolnoma izključiti, zato morajo delodajalci organizirati zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu. Zakonska določila jim nalagajo, da morajo sprejeti potrebne ukrepe, kot so določitev ustreznega števila za izvajanje prve pomoči usposobljenih delavcev, zagotoviti potreben sanitetni material in opremo, zagotoviti prost dostop do omaric za prvo pomoč in seznaniti delavce z osebami, ki so usposobljene za izvajanje prve pomoči. Namen: Primerjati obseg zagotavljanja prve pomoči med majhnimi in srednjimi podjetji, pri čemer smo ugotavljali, ali obstajajo razlike med mnenji odgovornih oseb v podjetjih v zvezi z zagotavljanjem prve pomoči na delovnem mestu, kakšno je teoretično znanje zaposlenih o prvi pomoči in kako upoštevajo normative o opremljenosti omaric za prvo pomoč. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika za delavce, z delno strukturiranimi intervjuji z odgovornimi osebami podjetja in s pomočjo ocenjevalnega lista. Rezultati: V anketi je sodelovalo 105 delavcev iz štirih majhnih podjetij in 110 delavcev iz dveh srednjih podjetij. Vsi anketirani delavci samoocenjujejo svoje teoretično znanje kot dobro. Bistvene razlike v osnovnem teoretičnem znanju med anketiranimi v majhnih in srednjih podjetjih nismo zaznali. Intervjuvane osebe, ki so v izbranih podjetjih odgovorne za zagotavljaje prve pomoči, ocenjujejo, da njihovi delavci slabo poznajo temeljne postopke oživljanja. Odgovorne osebe v majhnih podjetjih v primerjavi z odgovornimi v srednjih podjetjih slabše poznajo zakonska določila, ki so vezana na zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu. Tudi rezultati analize podatkov, zbranih na terenu s pomočjo ocenjevalnega lista, kažejo, da majhna podjetja v manjšem obsegu zagotavljajo ukrepe prve pomoči na delovnem mestu. Razprava in zaključek: Tako delodajalci kot tudi zaposleni se morajo zavedati, da zagotavljanje ukrepov prve pomoči na delovnem mestu ni samo zakonska obveza, temveč je tudi moralna in etična dolžnost vsakega posameznika. Za učinkovito zagotavljanje prve pomoči v podjetju sta pomembna ustrezno znanje zaposlenih kot tudi ustrezna opremljenost. To pa tako majhna kot srednja podjetja dosegajo, če dosledno upoštevajo veljavne področne predpise.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-15 14:51:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104900</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
