<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104878"><dc:title>Vpliv modifikacije gojitvene oblike na rastni in rodni potencial žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte Rebula</dc:title><dc:creator>Vodopivec,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinska trta/Vitis vinifera/modifikacija gojitvene oblike/grozdje/vino/kakovost</dc:subject><dc:description>Zimska rez je v vinogradu zelo pomemben ampelotehnični ukrep, ki daje izhodišče za nov kakovosten vinski letnik. V lastnem vinogradu s sorto 'Rebula' smo leta 2015 opravili bločni poskus s tremi obravnavanji, to so enojni guyot z vodoravno vezanim šparonom (EG), enojni guyot z v loku vezanim šparonom (L) ter cordone speronato (CS). S poskusom smo želeli ugotoviti vpliv modificirane gojitvene oblike na količino in kakovost grozdja ter vina sorte 'Rebula'. V začetku rastne dobe smo beležili rastni in rodni potencial. V številu vseh in odgnanih očes na trto so se med obravnavanji pokazale značilne razlike, saj sta obravnavanji CS in L imeli značilno več vseh očes, kot pa obravnavanje EG, medtem ko pa v številu rodnih in nerodnih očes med obravnavanji ni bilo značilnih razlik. Obravnavanje L je imelo na trto za 20 % značilno večje število kabernikov kot ostali dve obravnavanji. Med rastno dobo smo opravili vsa potrebna ampelotehnična dela. Ob trgatvi se med obravnavanji niso pokazale značilne razlike v kakovosti grozdja. Značilne razlike smo zabeležili med vini v vsebnosti alkohola (CS 11,4 vol.% ostali dve obravnavanji 10,4 vol.%), vsebnosti skupnega ekstrakta (CS 21,6 g/l ostali dve obravnavani približno 20,2 g/l), reducirajočih sladkorjev (CS 1,17 g/l ostali dve obravnavani približno 0,8 g/l), skupnih kislin (CS 4,7 g/l ostali dve obravnavani 5,3 g/l), hlapne kisline (CS 0,09 g/l ostali dve obravnavani približno 0,065 g/l). Pri organskih kislinah je bila značilna razlika samo pri vsebnosti vinske kisline (CS 2,4 g/l ostali dve obravnavani 2,8 g/l). Opravljeni poskus je bil enoleten in za boljše poznavanje vpliva modifikacije vinske trte na kakovost grozdja ter vina pa bi bilo potrebno poskus ponoviti vsaj še nadaljnje leto.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-14 07:45:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104878</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
