<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104870"><dc:title>Travmatično žalovanje</dc:title><dc:creator>Rački,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič Slavič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>travmatično žalovanje</dc:subject><dc:subject>žalovanje</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>PTSM</dc:subject><dc:subject>izguba otroka</dc:subject><dc:subject>izguba starša</dc:subject><dc:subject>travmatična izguba.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali travmatično žalovanje in njegovo povezanost s stopnjo stresa, s stopnjo zdravja primarne družine ter načinom izgube in odnosom s pokojno osebo.
V prvem delu magistrskega dela poglobljeno razložimo pojem »travmatično žalovanje«. V teoretičnem delu tako razčlenimo besedilo o procesu žalovanja in vrstah pomoči, ki so nam na voljo ter poudarimo pomembnost preventive na tem področju. Ob tem pregledamo vlogo duhovnosti, družbe in najpomembneje, vlogo relacijskega terapevta v terapevtskem procesu v primeru travmatičnega žalovanja. Predstavili smo razlikovanje med travmatičnim žalovanjem ter ostalimi duševnimi motnjami, opredeljenimi v DSM-V. 
Pobliže si ogledamo doživljanje stresa v primeru travmatičnega žalovanja in njuno prepletenost ter pomen zdravja v primarni družini. Ob zaključku teoretičnega dela opozorimo na travmatičen način izgube bližnje osebe ter na odnos, ki ga je pred izgubo imel žalujoči s pokojno osebo.
V raziskovalnem delu smo preverjali štiri hipoteze. V raziskavi je sodelovalo 34 moških (25,8%) in 98 žensk (74,2%). Rezultati so pokazili, da travmatično žalovanje ni statistično pomembno povezano z zdravjem primarne družine, je pa statistično pomembno povezano s stopnjo doživljanja stresa. Rezultati so pokazali, da bolj, kot je žalovanje travmatično, večjo stopnjo stresa doživlja posameznik. Nadalje je iz rezultatov razvidno, da med skupinama tistih, ki so izgubili otroka in tistih, ki so izgubili starša, ne obstaja statistično pomembno razlika, obstaja pa med skupinama, ki so izgubile bližnjo osebo na različne načine. Rezultati so pokazali, da osebe, ki so izgubili bližnjo osebo nenadne smrti, žalujejo bolj travmatično v primerjavi z osebami, ki so izgubile osebo pričakovane smrti.</dc:description><dc:publisher>[J. Rački]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-14 07:35:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104870</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
