<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104866"><dc:title>Prehranski vnos in sestava telesa otrok zaključnih razredov naključno izbranih slovenskih osnovnih šol</dc:title><dc:creator>Ogorevc,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benedik,	Evgen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>adolescenca</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>sestava telesa</dc:subject><dc:subject>prehranski vnos</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>makrohranila</dc:subject><dc:subject>mikrohranila</dc:subject><dc:subject>indeks telesne mase</dc:subject><dc:subject>delež telesne maščobe</dc:subject><dc:description>Zdrava in uravnotežena prehrana je zelo pomembna v vseh obdobjih življenja, še posebej v obdobju odraščanja. Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti prehranski vnos in sestavo telesa učencev, starih od 13–15 let (9. razred OŠ) na petih različnih osnovnih šolah v Sloveniji. Raziskavo smo pričeli na začetku šolskega leta 2017/18. Na roditeljskih sestankih smo starše seznanili z raziskavo, jim razložili potek dela in jih povabili k sodelovanju. Za sodelovanje se je odločilo 63 staršev oziroma njihovih otrok (34 fantov in 29 deklet). Povprečna starost učencev je bila 13,7 let, povprečna starost učenk pa 13,8. Z metodo vprašalnika o pogostosti uživanja živil smo pridobili podatke o njihovih prehranjevalnih navadah, količinah zaužitih živil, energijskem vnosu in vnosu drugih makro- in mikrohranil. Podatke o sestavi telesa (telesna višina, masa in kožna guba nadlahti) smo pridobili iz športnovzgojnih kartonov. Dodatno smo izračunali še delež telesne maščobe. Na našem vzorcu otrok je statistično značilno, da otroci v Prekmurju zaužijejo manj natrija (p = 0,04) in posledično manj soli ter manj sladkorja (p = 0,038) kot otroci iz ostalih delov Slovenije. Med učenci v Prekmurju in učenci v ostalih delih Slovenije ni razlike v indeksu telesne mase (p = 0,573) in deležu telesne maščobe (p = 0,585). Povprečen energijski vnos ni ustrezal Referenčnim vrednostim za vnos hranil (fantje 2600 kcal/dan, dekleta 2200 kcal/dan, PAL = 1,6), saj je bil pri fantih (2180 kcal/dan) in dekletih (1808 kcal/dan) premajhen. Vnos ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin je bil premajhen. Vnos nasičenih maščobnih kislin je bil glede na priporočila ustrezen, vnos enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin pa premajhen. Učenci v povprečju ne zaužijejo dovolj vitamina A in D ter mineralov kalcija, joda in magnezija, zaužijejo pa dovolj vitamina B9 in vitamina C.</dc:description><dc:publisher>[N. Ogorevc]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-13 07:45:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104866</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
