VARŠČINA ZA STROŠKE V MEDNARODNI TRGOVINSKI ARBITRAŽIHajdu, Gašper (Avtor) Galič, Aleš (Mentor) mednarodna trgovinska arbitražazačasni ukrepivarščina za stroškepristojnostpogojiV mednarodni trgovinski arbitraži arbitražni senati ob koncu arbitražnega postopka alocirajo stroške postopka med stranke, pri čemer v večini primerov sledijo pravilu »loser pays«. Po tem pravilu mora neuspešna stranka povrniti stroške postopka nasprotni uspešni stranki. Stroški arbitraže so v primerjavi s sodnimi lahko zelo visoki, zato je strankam v interesu, da jim bodo v primeru uspeha dejansko tudi povrnjeni. Kadar se na začetku ali med arbitražnim postopkom pojavi utemeljen dvom o finančnem položaju tožnika oz. njegovi pripravljenosti za potencialno plačilo stroškov ob koncu postopka je smiselno, da se toženca ustrezno zavaruje. Toženec si lahko ustrezno zavarovanje zagotovi s tem, da zahteva varščino za stroške. Gre za začasni ukrep zavarovanja s katerim arbitražni senat tožniku odredi zagotovitev ustreznega zavarovanja za potencialno plačilo stroškov. Problematika varščine za stroške se v mednarodni trgovinski arbitraži pogosto pojavlja in je tema številnih razprav. Pojavljata se dve ključni vprašanji, in sicer, ali imajo arbitražni senati pristojnost za njeno odreditev in pod kakšni pogoji se lahko odredi. Odgovor na prvo vprašanje je potrebno poiskati v arbitražnih sporazumih, lex arbitri in institucionalnih pravilih, pri čemer je splošno sprejeto, da senati takšno pristojnost imajo. Na drugo vprašanje pa zaenkrat še ni jasnega odgovora, saj skoraj nobena arbitražna pravila ne določajo pogojev za njeno odreditev oz. so ti neustrezni. V praksi in teoriji so se pogoji sicer že izoblikovali, vendar za enkrat še niso poenoteni. Razvoj varščine za stroške bi se zato moral nadaljevati v smeri poenotenja in podrobnejše regulacije. Vseeno pa bo potrebno ohraniti določeno stopnjo diskrecije, saj je prav fleksibilnost ena izmed večjih prednosti arbitraže.20182018-10-12 07:45:02Magistrsko delo/naloga104811sl